Tiskane izdaje
Ljubljana – Minister za pravosodje Goran Klemenčič je vrhovno državno tožilstvo zaprosil za dodatna pojasnila o pravnih in dejanskih okoliščinah za objavo kazenskih ovadb proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Ker gre v tem primeru za odstop od dosedanjega postopanja policije in tožilstva glede razkrivanja kazenskih ovadb, se je Klemenčič skladno s svojimi upravno-nadzorskimi pristojnostmi obrnil na najvišje tožilstvo v državi. Zanima ga, kaj je bil vzrok za takšno tožilkino ravnanje.
S stališča javnega interesa je po mnenju pravosodnega ministra bolj od razkrivanja vsebin kazenskih ovadb pomembno, da organi odkrivanja, pregona in sojenja svoje postopke in odločitve v okviru predkazenskega in kazenskega postopka izvedejo in sprejmejo v najkrajšem času.
Tako nam je Klemenčič odgovoril, ko smo ga vprašali po njegovem odzivu na nedavno razkritje kazenskih ovadb zoper ljubljanskega župana, ki ga je dovolila okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, kar zagotovo pomeni odstop od dosedanje prakse. Minister je spomnil, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Zdijz) natančno omejuje obseg podatkov, ki so lahko javno dostopni.
Mednje sodijo ime in priimek osumljenega in drugih posameznikov, kvalifikacija kaznivega dejanja in morebitna premoženjska korist oziroma škoda, ki je nastala z očitanim kaznivim dejanjem. Res je, da kazenske ovadbe ne predstavljajo izjem od dostopa do javnih informacij, toda zakon našteva veliko omejitev, da kazenske ovadbe ne pridejo v javnost. Iz odgovorov ministrstva je mogoče sklepati, da sprememb Zdijza tako ne bo, bodo pa poslanci septembra obravnavali predlog spremenjenega zakona o kazenskem postopku, katerega eden od ciljev je, da bi bili kazenski postopki izpeljani v najkrajšem možnem času.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič. Foto: Jure Eržen/Delo
Različni pogledi
Pred upravnim sodiščem pa zaradi razlik v pogledih tožilstva in informacijskega pooblaščenca na Zdijz tečejo trije upravni spori, nam je pojasnila Vesna Kermavt, višja pravosodna svetovalka vrhovnega državnega tožilstva. Tožbe je vložilo vrhovno tožilstvo. V dveh se zavzema za širšo razlago tistega dela zakona, ki govori o načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja in zlorabi pravice do takšnega dostopa. V tretji tožbi pa se tožilstvo zavzema za omejitev dostopa do informacije, kateri državni tožilec vodi oziroma usmerja predkazenski postopek. V tej tožbi, tako Kermavtova, tožilec nakazuje tudi problem širše pravne podlage za dostopanje do informacij na podlagi Zdijza in zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Po mnenju tožilstva Zdijz in praksa informacijskega pooblaščenca spreminjata temeljno načelo, da predkazenski postopek ni javen, kot tudi ne sodna preiskava, kot to opredeljuje zakon o kazenskem postopku. Možnost dostopanja do podatkov je po ZKP ožja kot po Zdijzu in je vezana na status osebe (osumljenec, obdolženec, oškodovanec) in na fazo postopka (preiskava, obtožnica, glavna obravnava, pravnomočnost). V skladu z Zdijzom pa, pojasnjuje Kermavtova, status osebe ni pomemben, do informacij lahko dostopa vsakdo, tudi nekdo s ceste, pravnega interesa za pridobitev informacije pa ni treba izkazati.
Različna postopka
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ponovno opozarja, da Zdijz ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, ki je samostojen upravni postopek in neodvisen od drugih. S kazenskim postopkom nima prav nobene zveze in zato tudi ne posega v ZKP. Zdijz predvideva kar enajst izjem, ko se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije (poslovne skrivnosti, davčne tajnosti, varovanje tajnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, škoda za konkretni postopek, varstvo osebnih podatkov), njihov obstoj se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej.
