»Če načrt zapiranja rudnika ne bo javen, bo propadel«
Večino nasvetov iz britanskih izkušenj zapiranja rudnikov v Šaleški dolini že izvajajo, nujen pa je zakon.
Odpri galerijo
Direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob: »Potrebujemo zakon o zapiranju rudnika, da vemo, od kod bodo sredstva in kdo bo to plačal.« FOTO: arhiv PV
Velenje – Britansko-slovenska gospodarska zbornica je na srečanju predstavila dobre prakse iz Združenega kraljestva pri zapiranju oziroma transformaciji rudnikov. Direktor Premogovnika Velenje (PV) Ludvik Golob je poudaril, da se v Šaleški dolini bojijo »nespametnih političnih odločitev« in da mora država prva opraviti svojo nalogo.
Britanski predavatelji so na srečanju poudarili, da je zapiranje rudnikov pozitiven in trajnostni pristop. Stephen Jones iz DMT Group je poudaril, da je pri tem ključna prava zakonodaja, ki omogoči spremembe in nadaljnjo rast ter razvoj tega območja po zaprtju rudnika. Pri tem je posebej opozoril, da v Sloveniji opaža razkol med rudarsko industrijo, Evropsko unijo in vlado, kako naj bo videti zapiranje rudnika. »Javno bi morali objaviti načrt zapiranja rudnika. Sicer bo projekt zapiranja propadel,« je dodal in opozoril, da je v to treba vključiti širšo skupnost.
Dejal je še, da je velenjski premogovnik sicer eden najnaprednejših rudnikov, ki ima veliko znanja, ki bi ga lahko prenašali tudi zunaj Slovenije. To v PV sicer že počno. Kot se tudi že od leta 2009 ukvarjajo s pridobivanjem metana, kar je bil tudi eden od britanskih predlogov za usmeritev PV po zaprtju rudnika. Golob je dejal, da primerjava med britanskimi in velenjskim rudnikom morda ni povsem utemeljena: »Ta rudnik poznam, tam gre za črni premog, kjer je vsebnost metana precej višja kot pri nas. Naš premog je premlad, vsebnost metana je manjša, ampak kljub temu iščemo možnosti, kako bi ga izrabili.«
Golob je na okrogli mizi dejal, da temeljna predpostavka delovanja PV ni zapiranje rudnika: »Potrebujemo zakon o zapiranju rudnika, da vemo, od kod bodo sredstva in kdo bo to plačal.« Opozoril je, da je PV v 140 letih izkopal 250 milijonov ton premoga in da gre v zvezi s Teš za močan steber energetike, ki proizvede več kot tretjino slovenske energije: »Premog je edini vir energije, ki ga imamo v Sloveniji poleg vode. Najbolj me je strah nespametnih političnih odločitev.«
Direktor Teša Mitja Tašler je dejal, da se zavedajo prehoda v nizkoogljično družbo in da dolgoročno razmišljajo tudi o plinu: »Je pa treba vedeti, da tudi plin ni brez ogljikovega dioksida.« Golob je še dodal, da je prehod na zeleno energijo zelo drag. Za primerjavo je dal Poljsko, ki do 75 odstotkov energije pridobiva iz premoga: »Poljska ima 13 evrov za megavatno uro, Danska 30. To pomeni, da zelena energija stane. Severnoevropske države si to lahko privoščijo, mi pa bomo morali malo bolj trezno pregledati, kaj si lahko privoščimo, v kakšnem trenutku in kako.«
Povedal je še, da je možnosti, kaj bi v PV počeli ob morebitnem zaprtju rudnika, veliko, a da mora država opraviti svojo nalogo: »V svojih strateških dokumentih mora to regijo prepoznati kot premogovno regijo. Govorim o energetskem konceptu Slovenije in nacionalnem energetskem podnebnem programu. Delamo po nekem načrtu, ampak mislim, da gre prepočasi.«
Britanski predavatelji so na srečanju poudarili, da je zapiranje rudnikov pozitiven in trajnostni pristop. Stephen Jones iz DMT Group je poudaril, da je pri tem ključna prava zakonodaja, ki omogoči spremembe in nadaljnjo rast ter razvoj tega območja po zaprtju rudnika. Pri tem je posebej opozoril, da v Sloveniji opaža razkol med rudarsko industrijo, Evropsko unijo in vlado, kako naj bo videti zapiranje rudnika. »Javno bi morali objaviti načrt zapiranja rudnika. Sicer bo projekt zapiranja propadel,« je dodal in opozoril, da je v to treba vključiti širšo skupnost.
Dejal je še, da je velenjski premogovnik sicer eden najnaprednejših rudnikov, ki ima veliko znanja, ki bi ga lahko prenašali tudi zunaj Slovenije. To v PV sicer že počno. Kot se tudi že od leta 2009 ukvarjajo s pridobivanjem metana, kar je bil tudi eden od britanskih predlogov za usmeritev PV po zaprtju rudnika. Golob je dejal, da primerjava med britanskimi in velenjskim rudnikom morda ni povsem utemeljena: »Ta rudnik poznam, tam gre za črni premog, kjer je vsebnost metana precej višja kot pri nas. Naš premog je premlad, vsebnost metana je manjša, ampak kljub temu iščemo možnosti, kako bi ga izrabili.«
Ključne so strategije
Golob je na okrogli mizi dejal, da temeljna predpostavka delovanja PV ni zapiranje rudnika: »Potrebujemo zakon o zapiranju rudnika, da vemo, od kod bodo sredstva in kdo bo to plačal.« Opozoril je, da je PV v 140 letih izkopal 250 milijonov ton premoga in da gre v zvezi s Teš za močan steber energetike, ki proizvede več kot tretjino slovenske energije: »Premog je edini vir energije, ki ga imamo v Sloveniji poleg vode. Najbolj me je strah nespametnih političnih odločitev.«
Direktor Teša Mitja Tašler je dejal, da se zavedajo prehoda v nizkoogljično družbo in da dolgoročno razmišljajo tudi o plinu: »Je pa treba vedeti, da tudi plin ni brez ogljikovega dioksida.« Golob je še dodal, da je prehod na zeleno energijo zelo drag. Za primerjavo je dal Poljsko, ki do 75 odstotkov energije pridobiva iz premoga: »Poljska ima 13 evrov za megavatno uro, Danska 30. To pomeni, da zelena energija stane. Severnoevropske države si to lahko privoščijo, mi pa bomo morali malo bolj trezno pregledati, kaj si lahko privoščimo, v kakšnem trenutku in kako.«
Povedal je še, da je možnosti, kaj bi v PV počeli ob morebitnem zaprtju rudnika, veliko, a da mora država opraviti svojo nalogo: »V svojih strateških dokumentih mora to regijo prepoznati kot premogovno regijo. Govorim o energetskem konceptu Slovenije in nacionalnem energetskem podnebnem programu. Delamo po nekem načrtu, ampak mislim, da gre prepočasi.«
