Kakšen je Slovenec, ki ne zna Vrbe?

Ljubljana - Naš Prešeren bo živ in slovenski kulturni praznik bo imel svoj smisel le z novimi in novimi generacijami umetnikov, poustvarjalcev in ozaveščenega občinstva, je ob odprtju 15. Prešernovega semnja v Kranju med drugim dejal predsednik vlade Miro Cerar in poudaril, da je ustvarjalnost za dušo tako pomembna, kot je voda pomembna za telo.

Slovence je premier pozval, naj edinost, srečo in spravo iščejo naprej, Prešernove preroške besede pa naj vzamejo za ideal, ki se mu je treba z ravnanjem čim bolj približati. Kultura ni le umetnost ustvarjanja, ampak je tudi kultura odnosa do sočloveka, kar je in mora ostati temelj družbe, je še dejal Miro Cerar.

Premier je še enkrat čestital Prešernovim nagrajencev in se zahvalil vsem umetnikom: »Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki leto in dan plemenitite naš prostor z umetnostjo in tako plemenitite naša življenja.« Kot je poudaril, je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo.

Ptujski gimnazijci so svojemu mestu in meščanom v torek pripravili prav poseben kulturni maraton, in to sredi starega mestnega jedra pred Orfejevim spomenikom na Slovenskem trgu in s pogledom v najpomembnejšo staromestno ulico, ki nosi Prešernovo ime. Sam France in Primicova Julija sta vodila dogajanje tako, da sta se pogovarjala in razpravljala o Francetovi poeziji, poudarkih v posameznih pesmih in ozadjih, ki so jih vzbudila. Gimnazijci pa so zatem te izbrane pesmi še recitirali, peli, jih nekaj sami uglasbili in ustanovili celo posebno glasbeno skupino prav za to priložnost. Prvič so tako kulturno prebujali Ptujčane dan pred praznikom že lani, letos pa so sklenili, da bodo tako počastili slovensko kulturo in njen praznik tudi prihodnja leta. Letos so se jim že pridružili učenci treh osnovnih šol s ptujskega območja.

Grospuplje: Pohod v spomin na Prešerna

Množica ljudi se je danes udeležila tudi spominskega pohoda iz Grosuplja na Kopanj, kjer je pesnik dr. France Prešeren preživel otroška leta pri njegovem starem stricu župniku Jožefu Prešernu od leta 1808 do leta 1810. Napredni cerkveni dostojanstvenik je malega Franca takrat učil brati in pisati, nato pa ga je vpisal v realko v Ribnico.

In prav v njegov spomin je danes že enajsto leto zapored, v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje in Zveze kulturnih društev Grosuplje, potekal dobri dveurni pohod, ki se ga je udeležilo več kakor dvesto ljudi. Kulturna prireditev je potekala v kopanjski cerkvi Marijinega vnebovzetja, kjer je zbranim o življenju in delu velikega pesnika spoštljivo spregovoril jezikoslovec Jakob Müller.

V Metliki so podelili Ganglova priznanja

Na drugem koncu države v Metliki, pa so na predvečer kulturnega praznika najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem podelili Ganglova priznanja, ki so jih prejeli Glasbena skupina Indust bag, Janez Starc, Uroš Raztresen in najbolj veseli Belokranjec in ob prostem času carinik na Gorjancih Toni Gašperič, ki je nekoč na prireditvah Veseli tobogan mladino do solz nasmejal s prigodami njegove tete Mare.

Zbrane je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek. Po njenem prepričanju razvojni potencial Metlike tiči v turizmu s področja kulture. »Ta lahko poveže kulturne in izobraževalne ustanove, podjetniški sektor, vinogradnike, strokovno in najširšo javnost. Ne smemo se bati velikopoteznih načrtov in prebuditi se moramo vsi, ki temu mestu lahko pomagamo. Zdi se namreč, kot da je preveč ljudi zaspalo, med njimi žal tudi veliko intelektualcev,« je bila malce kritična Bednarškova in se hkrati zavzela, da Metlika v bližnji prihodnosti kandidira za kulturno prestolnico Evrope, saj ima zanimivo in bogato zgodovino prepleteno z multikulturnostjo in med drugim ima tudi izjemno stavbno dediščino.

Prešerno s Prešernom v Stični

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v obnovljenih prostorih Kulturnega doma Stična potekala osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Ivančna Gorica. Na prireditvi z naslovom Prešerno s Prešernom, so najzaslužnejšim podelili Jurčičeve priznanja in plakete.

Zbrane je nagovoril ivanški podžupan Tomaž Smole, ki je povedal, da smo se tudi s pomočjo kulture izoblikovali v narod s svojo lastno državo. »Danes živimo sanje, o katerih so France Prešeren in mnogi drugi zavedni Slovenci nekoč le sanjali.«

Poklon kulturnikom

V Celju so letos prvič podelili priznanja kulturnikom, v Žalcu je to že dolgo lepa navada. Ob kulturnem prazniku je Mestna občina Celje prvič doslej dodelila priznanja Celjske zvezde za dosežke v kulturi. Na proslavi ob kulturnem prazniku v Narodnem domu je na predlog komisije, ki jo je vodil Slavko Pezdir, priznanje za življenjsko delo dobila še vedno aktivna, sicer pa upokojena dolgoletna članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje igralka Anica Kumer. Za izstopajoče dosežke na področju kulture v letu 2016 so priznanje prejeli ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška, uspešnice s celjskega Starega gradu, ki nadaljuje uprizoritve po slovenskih odrih, ter ljubiteljsko Kulturno umetniško društvo Zarja - Trnovlje.

Občina Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Savinova odličja za ugledne dosežke na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti. Za razlikom od Celja v Žalcu ob kulturnem prazniku Savinova priznanja kulturnikom dodeljujejo že vrsto let. Ob petih odličjih in štirih priznanjih so letos najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado izročili Zdenku Markoviču za življenjsko delo pri vodenju pevskih zborov.

V Celju, Velenju in drugod po regiji so v sredo galerije in muzeji ves dan odprti, vstopnine ni. Med številnimi dogodki omenimo predavanje Mojca Puncer o likovnem raziskovanju med figuralnostjo in abstrakcijo v Galeriji sodobne umetnosti ob razstavi slikarja Konrada Topolovca. V dneh pred praznikom so se vrstile občinske proslave, na I. gimnaziji v Celju pa so imeli pripravili tradicionalni Kulturni maraton z več kot 20 kulturnimi dogodki in delavnicami, dijaki Gimnazije Celje - Center in učenci II. Osnovne šole Celje pa so že pred tem izvedli premiero plesne predstave Maska rdeče smrti po noveli Edgarja A. Poeja. V Velenju je župan pripravil sprejem za kulturnike, v Domu kulture pa je Lutkovno gledališče Velenje za najmlajše izvedlo predstavo Volk in kozlički.