Koper najbolj zadolžen, kar se mu tudi najbolj pozna

Finančni položaji treh obalnih občin: Za investicije največ Popovič – Koprčani z dvakrat več dolga kot Pirančani.
Fotografija: Olimpijski bazen v Kopru bo skoraj zagotovo odprt do lokalnih volitev. Zanj bo občina samo letos namenila 8,1 milijona evrov. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Olimpijski bazen v Kopru bo skoraj zagotovo odprt do lokalnih volitev. Zanj bo občina samo letos namenila 8,1 milijona evrov. FOTO: Uroš Hočevar

Izola, Koper, Piran – Izolski župan Igor Kolenc se je pred dnevi pohvalil, da mu je v osmih letih uspelo stabilizirati finančno poslovanje občine. A kritiki mu ugovarjajo, da (tudi) na račun ne dovolj velikega razvoja. Drugače je v Kopru, kjer župan Boris Popovič kot običajno predvsem v predvolilnem letu izdatno poskrbi za investicije. V proračunu je zanje predvidenih 38 milijonov evrov, a so Koprčani tudi med najbolj zadolženimi v državi.

Izolski župan Igor Kolenc je ob prevzemu županske funkcije konec leta 2010 nasledil tudi 2,8 milijona evrov neporavnanih obveznosti, zato se je morala občina takoj zadolžiti za najmanj dva milijona evrov, da je sploh lahko poslovala, po zaslugi odločitev nekdanjega župana Tomislava Klokočovnika pa je morala nato poravnati še več kot milijon evrov dolgov Ribi zaradi zapleta z nenakupom zemljišča. Občina ima tako za 10,2 milijona evrov dolga, še za 690.000 evrov pa je zadolženo njeno komunalno podjetje, kar je glede na velikost občinskega proračuna veliko. Samo za odplačilo glavnice in obresti za posojila na leto porabi 1,05 milijona evrov.

Za letos so v občinskem proračunu načrtovali za 23,3 milijona evrov odhodkov, realizirali pa jih bodo za 17,1 milijona, saj bodo namesto načrtovanih osmih milijonov za investicije namenili le 3,7 milijona evrov. Med največjimi naložbami so 930.000 evrov vredna prenova telovadnice osnovne šole Vojke Šmuc in urejanje infrastrukture ob Prešernovi cesti (860.000 evrov). Velika pridobitev za občino je 13 hektarov zemljišč, ki so jih dobili s prenosom obalne ceste in jih bodo lahko namenili razvoju. Toda ta že dolga leta ne gre v želeno smer, čeprav ima občina še precejšnje možnosti na področju turizma; valobran v obliki manjšega otočka bi ogromno spremenil.

Za obnovo olimpijskega bazena v poslovni stavbi Solis je koprska občina samo letos namenila 8,1 milijona evrov. FOTO: Uroš Hočevar
Za obnovo olimpijskega bazena v poslovni stavbi Solis je koprska občina samo letos namenila 8,1 milijona evrov. FOTO: Uroš Hočevar


Koprčani za 42,5 milijona evrov dolgov


Koprski proračun je ob 83 milijonih evrov izdatkov predvidel za 38 milijonov evrov investicij. V Kopru so med projekti v proračunu in končno realizacijo lahko tudi velike razlike, saj je občini, denimo, lani za investicije ostalo 13 milijonov evrov neporabljenih sredstev, toda letošnja predvolilna naložbena dinamika je bistveno drugačna. Največji premik bo do konca leta, najverjetneje pa že do volitev obnovljen olimpijski bazen v večnamenski poslovni stavbi Solis, za kar je občina samo letos namenila 8,1 milijona evrov. Župan Boris Popovič se bo pred volitvami postavljal še s prenovljenim servisnim objektom Centra vodnih športov v Žusterni (milijon evrov), 2,9 milijona evrov vrednim parkom ob Semedelski promenadi, ob katerem je že zgrajen športni park s šestimi odbojkarskimi igrišči na mivki in 500 metrov dolgo tartansko tekaško stezo, ki je občino stal 1,27 milijona evrov. Obnovili so tudi vrtec Dekani (1,8 milijona) in OŠ Pier Paolo Vergerio ter vrtec Delfino Blu (1,7 milijona evrov). Občina pa še ni zaprosila za gradbeno dovoljenje za stolp Capo Grande na Markovec, čeprav ga je župan napovedal za letos.

Koper ima za približno 31 milijonov evrov posojil in na leto odplačuje 2,7 milijona evrov glavnice in obresti. Še 11,7 milijona evrov dolgov imajo občinski javni zavodi in podjetja; zlasti Marjetica Koper. Koprska ahilova peta ostajajo tranzitne ceste v Istro in do pristanišča, pri čemer se župan sklicuje na odgovornost državnih uradnikov.

Investicije in zadolženost treh občin. FOTO: Delo
Investicije in zadolženost treh občin. FOTO: Delo


Pirančani najmanj zadolženi


V piranski občini, ki je finančno močnejša od izolske in v proračunu načrtuje 29,6 milijona evrov izdatkov, imajo vsaj tri milijone evrov manj dolgov kot v Izoli. Največ posojil je v svojem mandatu najel župan Tomaž Gantar – za osem milijonov evrov, Peter Bossman pa je v dveh mandatih občino zadolžil za nekaj več kot tri milijone evrov. Čeprav so v proračunu za letos predvideli zadolžitev za 3,5 milijona evrov, glavna finančnica Breda Klobas pravi, da bodo pri najemanju posojil previdni. Občina ima trenutno 4,7 milijona evrov dolgov, javno podjetje Okolje Piran pa še 2,5 milijona. Občina na leto za odplačilo glavnice in obresti porabi nekaj manj kot milijon evrov, Okolje pa še 340.000. Največja naložba piranske občine v tem letu doslej je bila dograditev Jadralnega centra Portorož (1,6 milijona evrov) in ureditev promenade Fornače (235.000 evrov). Toda glavne naložbe še pridejo in vse kaže, da se bodo gradbišča odprla tik pred volitvami ali v času volitev. Župan Peter Bossman bo v kratkem podpisal pogodbo za gradnjo novega zdravstvenega doma Lucija (5,2 milijona evrov), za katerega bo morala občina večino denarja zagotoviti v prihodnjem letu. V Okolju Piran se pripravljajo, da bodo jeseni začeli graditi stolpič z 22 stanovanji na Košti v Sečovljah. Naložba je ocenjena na tri milijone evrov, zemljišče bo zagotovilo Okolje, preostalih 2,4 milijona evrov pa bosta financirala občina Piran in republiški stanovanjski sklad. Med večjimi naložbami v Piranu bosta še širitev pokopališča v Novi vasi (510.000 evrov) in krožišče na državni cesti v Luciji (410.000 evrov), ki ga bodo začeli graditi oktobra.

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: