Ministrstvo spreminja prakso centrov za socialno delo

Po odstopu direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika se med drugim poraja vprašanja, ali bi morali odstopiti vsi direktorji centrov za socialno delo.

V nobenem namreč doslej niso vlog za rejništvo posredovali na ministrstvo, če vloga ni imela tudi pisne obrazložitve, da je namestitev v rejništvo v otrokovo največjo korist.

To tudi pomeni, da ministrstvo kot pristojni organ doslej ni izdajalo zavrnilnih odločb. Ali se je torej še v kakšnem primeru zgodilo, da so bile kršene človekove pravice babic in dedkov, tet ali stric, kot se je to zdaj pokazalo s sodbo upravnega sodišča oziroma z zapisnikom upravne inšpekcije?

Na ministrstvu pojasnjujejo, da po dosedanji praksi sorodniki otroka niso podali vloge za izvajanje rejniške dejavnosti, če ni bilo že prej ocenjeno, da so primerni za izvajanje rejniške dejavnosti.

»Konkretni primer je izjema. Da se ne bi v podobnem primeru v prihodnje ponovno zgodilo, da vloga ne bi bila posredovana ministrstvu v odločanje, bomo centre za socialno delo obvestili, kako naj z vsemi vlogami sorodnikov za izvajanje rejniške dejavnosti postopajo.«

Poudarili so še, da noben otrok ni bil prikrajšan za primerno družinsko oskrbo v rejniški družini.

Brez pozitivne ocene

Zakon omogoča tudi krajšo pot za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ravno zato, da se lahko otroku nemudoma zagotovi rejniška oskrba, če je ocenjeno, da je to zanj koristno.

»Če to ni ocenjeno, dovoljenje ne more biti izdano,« poudarjajo.

Ravno to se je tudi zgodilo v primeru obeh dečkov in njune babice ter dedka.

Babica je namreč podala vlogo za rejništvo konec januarja. Ker pristojni center ni ocenil, da bi to bilo otrokoma najbolj v korist, slovenjgraški center ni posredoval odločbe na ministrstvo.

To se je kasneje pokazalo kot problem.

Ker ministrstvo o vlogi ni odločalo, je upravno sodišče presodilo, da so bile kršene človekove pravice babice kot tožnice.

»Namen teh določb ni bil varovati predvsem koristi vlagatelja, pač pa koristi otroka, prikrajšanega za življenje v matični družini,« odgovarjajo na ministrstvu.

Neizdana odločba, pravijo, pomeni molk organa. Stranka v postopku lahko domneva, da je odločitev negativna, zato ima pravico do vložitve pravnega sredstva.

Takšnih pravnih sredstev doslej v primerih rejništva niso prejeli. Prav tako ne vedo za primer, da bi pri katerem koli centru za socialno delo sorodniki vložili vlogo za rejništvo brez ustrezne pozitivne obrazložitve pristojnega centra, da je to v največjo korist otroka.

»Ob tem je potrebno poudariti, da tudi morebitna izdaja dovoljenja rejniku sorodniku ne daje pravice zahtevati namestitve otroka, saj z izdajo dovoljenja postane izvajalec javne službe, ki ne more vplivati na namestitev otroka.«

Izjemen primer?

Po zagotovilih ministrstva je torej primer dedka in babice iz Slovenj Gradca edini v državi. Kje se je zalomilo?

Oba centra sta 12. januarja na timskem sestanku govorila o tem, da še ni bila vložena vloga za izvajanje rejniške dejavnosti. Babico sta pozvala, da naj poda vlogo, kar je storila dan kasneje, nato, da jo dopolni.

Od dopolnitve vloge 27. januarja je začel teči rok, ki ga ja upoštevala inšpekcija.

Slovenjgraški center je 17.  februarja izdelal oceno o primernosti vlagateljice.

Torej se je vsaj v tem primeru zgodilo, da je center pozval sorodnika, naj poda vlogo za rejništvo, še preden je pristojni center izdelal oceno o primernosti.

Obvestilo za centre

Zdaj na ministrstvu na podlagi zapisnika upravne inšpekcije pripravljajo obvestilo za vse centre za socialno delo o ravnanju z vlogami sorodnikov za izvajanje rejniške dejavnosti.

V skladu z zakonom bo primernost kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti še vedno preverjal krajevno pristojni CSD.

Ugotovitev o tem, da je izvajanje rejniške dejavnosti pri sorodnikih v otrokovo korist, bo še vedno v pristojnosti centra otroka.

Kaj bo počelo ministrstvo? Tega niso pojasnili, domnevamo pa lahko, da bo odslej izdajalo tudi zavrnilne odločbe, kot so to prvič storili prav v tem primeru.