Ustavno sodišče: Brglez ravnal prav, ko je preprečil referendume

Pritožba delavcev migrantov zavrnjena. US: Državni organ mora nedvomno preprečiti očitne zlorabe pravic.
Objavljeno
21. julij 2016 14.20
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez Ljubljana 14.7.2016 [brglez,dz]
Pi. K., STA, Ma. F.
Pi. K., STA, Ma. F.

Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo delavcev migrantov proti predsedniku DZ Milanu Brglezu, ki ni želel določiti roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih, ker so po njegovi oceni zlorabljali pravico do referenduma.

Ustavni sodniki so zavrnili tudi njihove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov.

Glede pritožbe zoper odločitev predsednika DZ je ustavno sodišče ocenilo, da so bile pobude volivcev za zbiranje podpisov uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. Delavci migrantje so namreč začeli množično vlagati pobude za referendum kot znak državljanske nepokorščine, ker so dvakratno obdavčeni.

Pobudniki referendumov so zlorabili institut

Ustavno sodišče ugotavlja, da je pobudnik referendumov očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. »Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo,« so zapisali.

V sklepu so ustavni sodniki spomnili na svoje že sprejeto stališče, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene ter da ima predsednik DZ zato v začetni fazi referendumskega postopka pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanje te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo. Zoper njegovo odločitev je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, zato so po mnenju ustavnih sodnikov očitki pobudnika, da bi moral predsednik DZ v vsakem primeru določiti rok za zbiranje podpisov, neutemeljeni.

Brglez ravnal popolnoma prav

Poleg tega mora biti na zlorabo pravice pozoren vsak državni organ, ki mu zakon nalaga odločanje o pravici. To po navedbah ustavnega sodišča zavezuje tudi predsednika državnega zbora, ko mora odločiti, ali je vložena referendumska pobuda v skladu z zakonom. Pri tem mora nedvomno preprečiti tudi očitne zlorabe te pravice, so še opozorili ustavni sodniki.

Zato so očitki pobudnika o protiustavnosti ravnanja predsednika DZ in s tem protiustavnosti postopka sprejetja izpodbijanih zakonov neutemeljeni, so sklenili ustavni sodniki.

Predsednik DZ Milan Brglez je v prvem odzivu za STA navedel, da ga »veseli, da je ustavno sodišče pritrdilo temu, da je treba pravico do referenduma zavarovati pred morebitnimi zlorabami«.

Koalicija pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča

V koalicijskih SMC, Desus in SD pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča. Iz NSi so sporočili, da odločitev spoštujejo, v ostalih parlamentarnih strankah se doslej javno še niso odzvali. Da je nad odločitvijo negativno presenečen, pa je na facebooku objavil nepovezani poslanec Andrej Čuš.

V SMC so zapisali, da jih veseli, da je ustavno sodišče izrecno ugotovilo, da je šlo v primeru teh pobud za očitno zlorabo instituta pravice do referenduma. Sindikat delavcev migrantov pozivajo, da ne zlorabljajo pravice do referenduma, ki je najvišji institut demokratične države, in da za doseganje svojih ciljev uporabijo pot dialoga.

»Odločitev nas veseli, mislimo, da je pravilna, saj delavci migranti za vložitev svojih pobud po našem mnenju niso izkazali pravnega interesa,« so zapisali v Desusu.

Odločitev ni bila soglasna

Delavci migranti pa so izrazili zaskrbljenost, da takšna odločba odpira vrata morebitnim zlorabam v prihodnje. Po besedah odvetnika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Davorja Ozmeca je ustavno sodišče enemu posamezniku podelilo pristojnost odločanja o ustavnih pravicah, pri čemer zoper njegovo odločitev ni na razpolago pravnih sredstev. Ozmec je za STA opozoril, da odločitev ustavnega sodišča ni bila sprejeta soglasno. Strinja se z odklonilnim ločenim mnenjem ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, pa tudi delom pritrdilnega ločenega mnenja Jana Zobca, ki je opozoril na možnost, da bi predsednik DZ referendum preprečil tudi v primerih, ko ne bi šlo za zlorabo.

O svojih prihodnjih korakih se bodo delavci odločili v prihodnjih dneh.

Je pa sindikat delavcev migrantov  v ponedeljek v DZ vložil še dve pobudi za začetek postopka za razpis referendumov, in sicer o zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka ter noveli zakona o dedovanju. Gre za zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka ter novelo zakona o dedovanju.Predsednik DZ Milan Brglez bo tokrat določil rok za zbiranje podpisov, ob tem pa sindikat poziva, naj preneha z izigravanjem pravne države.

Še dve novi pobudi, rok za zbiranje podpisov tokrat razpisan

Ker pa okoliščine, ki so spremljale vlaganje njihovih predhodnih referendumskih pobud, v primerjavi s sedanjima dvema niso povsem primerljive, bo predsednik DZ, kot je napovedal v sporočilu za javnost, določil rok za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za referendum. Pobudi namreč izpolnjujeta formalne pogoje in sta podprti z zadostnim številom podpisov volivcev. Rok za začetek zbiranja podpisov bo začel teči 1. septembra, je sporočil Brglez.

Ob tem ga žalosti, da v sindikatu kljub odločbi ustavnega sodišča ne odnehajo in ponovno vlagajo referendumske pobude, »a tokrat bolj previdno«.

Kot so za STA pojasnili v kabinetu predsednika DZ, Brglez nima druge možnosti, kot da določi rok za zbiranje podpisov. Pri omenjenih pobudah namreč ni tako očitnih znakov oziroma dokazov, da gre za poskus zlorabe, čeprav je Brglez prepričan, da je temu tako.

Takratna odločitev Brgleza je dolgo časa burila duhove, SDS ga je tudi neuspešno interpelirala. Neenotni so bili celo nekateri pravniki. Predsednik Borut Pahor je zato z njimi sklical posvet.