Bruselj sprožil postopek proti Avstriji zaradi otroških dodatkov
Gre za prvi opomin Avstriji v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje.
Odpri galerijo
V Avstriji je otroški dodatek ukrep družinske politike in ga dobijo vsi otroci, višina je odvisna od njihove starosti. FOTO: Reuters
Evropska komisija se je danes odločila za sprožitev postopka proti Avstriji zaradi sporne nove zakonodaje o indeksaciji otroških dodatkov. »V EU ni drugorazrednih otrok,« je ob predstavitvi ukrepa poudarila evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. Če se Avstrija na postopek ne bo ustrezno odzvala, lahko sledi drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje. Če tudi odziv nanj ni ustrezen, pa lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem EU.
V Avstriji so od 1. januarja družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici. To pomeni, da bi bili mnogi državljani EU, ki v Avstriji delajo ter tam tako kot lokalni delavci plačujejo prispevke za socialno varnost in davke, deležni manj ugodnosti zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi članici, pojasnjujejo v Bruslju.
»Pravičnost in enaka obravnava sta temelj našega enotnega trga. V EU ni drugorazrednih delavcev. Mobilni delavci, ki v sistem socialne varnosti prispevajo enako kot lokalni delavci, bi morali biti deležni enakih ugodnosti, tudi če njihovi otroci živijo v tujini. V EU ni drugorazrednih otrok,« je poudarila komisarka.
V Bruslju pri tem pojasnjujejo, da pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti članicam ne dovoljujejo, da bi denarne prejemke, priznane osebam, zavarovanim na podlagi njihove zakonodaje, znižale samo zato, ker te osebe ali njihovi družinski člani prebivajo v drugi članici.
Ta pravila prepovedujejo tudi diskriminacijo na podlagi državljanstva. Kakršno koli znižanje družinskih prejemkov zgolj zato, ker otroci živijo v tujini, pomeni kršitev pravil EU o socialni varnosti in načela enake obravnave delavcev, ki so državljani druge države članice, kar zadeva socialne in davčne ugodnosti, poudarjajo v komisiji.
Slovenija že vseskozi ostro nasprotuje avstrijskemu zakonu. Novembra se je pridružila skupini še šestih članic Unije, ki so se pri evropski komisiji pritožile zaradi indeksacije avstrijskih otroških dodatkov in komisarko pozvale, naj preveri, ali je avstrijski ukrep v skladu s pravnim redom EU.
V Avstriji so od 1. januarja družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici. To pomeni, da bi bili mnogi državljani EU, ki v Avstriji delajo ter tam tako kot lokalni delavci plačujejo prispevke za socialno varnost in davke, deležni manj ugodnosti zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi članici, pojasnjujejo v Bruslju.
Preberite še:Otroški dodatki z različnimi vatli
»Pravičnost in enaka obravnava sta temelj našega enotnega trga. V EU ni drugorazrednih delavcev. Mobilni delavci, ki v sistem socialne varnosti prispevajo enako kot lokalni delavci, bi morali biti deležni enakih ugodnosti, tudi če njihovi otroci živijo v tujini. V EU ni drugorazrednih otrok,« je poudarila komisarka.
V Bruslju pri tem pojasnjujejo, da pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti članicam ne dovoljujejo, da bi denarne prejemke, priznane osebam, zavarovanim na podlagi njihove zakonodaje, znižale samo zato, ker te osebe ali njihovi družinski člani prebivajo v drugi članici.
Ta pravila prepovedujejo tudi diskriminacijo na podlagi državljanstva. Kakršno koli znižanje družinskih prejemkov zgolj zato, ker otroci živijo v tujini, pomeni kršitev pravil EU o socialni varnosti in načela enake obravnave delavcev, ki so državljani druge države članice, kar zadeva socialne in davčne ugodnosti, poudarjajo v komisiji.
Slovenija že vseskozi ostro nasprotuje avstrijskemu zakonu. Novembra se je pridružila skupini še šestih članic Unije, ki so se pri evropski komisiji pritožile zaradi indeksacije avstrijskih otroških dodatkov in komisarko pozvale, naj preveri, ali je avstrijski ukrep v skladu s pravnim redom EU.
