Bruseljski Machiavelli nad črko in duhom zakona
Evropska ombudsmanka očita vrhuški evropske komisije, da spodkopava zaupanje v EU.
Odpri galerijo
Martin Selmayr za predsednikom evropske komiisje Jean-Claudom Junckerjem in glavnim pogajalcem za brexit Michelom Barnierem. FOTO: REUTERS/Vincent Kessler
Bruselj – Tako uničujoče uradno mnenje bo težko brez posledic. Evropska ombudsmanka Emily O'Reilly je ostro kritizirala imenovanje Martina Selmayrja na položaj generalnega sekretarja evropske komisije, saj da niso bila spoštovana pravila.
Selmayr, ki so ga v medijih razglašali kar za bruseljskega Rasputina ali Machiavellija, je bil pred nepričakovanim imenovanjem, ki je bilo pripravljeno v strogi tajnosti, vodja kabineta predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Postopek, izpeljan februarja, je takoj sprožil val kritika. Ker je bil Nemec Selmayr v času Junckerjeve komisije obravnavan kot visok uradnik, ki v ozadju vleče vse niti pri najpomembnejših odločitvah, je bil zadeva pod posebnim drobnogledom.
Evropski komisarji so bili s predlogom imenovanja seznanjeni šele na dan odločanja.
Obmudsmanka je prepričana, da je bil postopek slabo izpeljan, saj »komisija ni sledila vsem relevantnim pravilom po črki ali po duhu«. Med drugim je bil ustvarjen »umeten občutek nujnosti«, da je lahko izpeljala imenovanje brez objave prostega delovnega mesta. Še več, najprej je bil organiziran postopek imenovanja namestnika generalnega sekretarja, na katerega je bil Selmayr najprej zgolj taktično imenovan, da je takoj nato lahko napredoval na izpraznjeni položaj generalnega sekretarja.
Funkcija generalnega sekretarja je najvišji uradniški položaj v evropski komisiji, ki zaposluje več kot 30.000 ljudi.
Ombudsmanka očita evropski komisiji, da je o imenovanju, ki je upravičeno vzbujalo skrbi, komunicirala obrambno, izmikajoče in včasih bojevito.
Preučila je več tisoč stran internih dokumentov evropske komisije in preiskava je pokazala natančne korake, ki so bili narejeni, da bi bil proces imenovanja videti običajen.
»To vse ogroža težko dosežene visoke administrativne standarde EU in posledično javno zaupanje,« je ugotavljala ombudmanka. Odgovornost pripisuje celotnemu komisarskemu kolegiju. Neobičajno se ji zdi, da niti en komisar ni postavljal imenovanja pod vprašaj.
Evropsko komisijo je pozvala naj vzpostavi poseben postopek za imenovanje generalnega sekretarja, da se takšna stvar ne bi več ponovila. Med drugim bi morali objaviti prosto delovno mesto in vključiti zunanje strokovnjake v posvetovalni odbor za imenovanje.
Do imenovanja so bili že prej kritični tako ko v evropskem parlamentu kot tudi v nekaj državah članicah. Neuradno je bilo slišati argument, da so takšni primer posledica političnega delovanja evropske komisije, kakršnega sta zasnovala Junkcer in Selmayr. Ta velja za enega od ljudi, ki na vsak način poskušajo čimbolj omejiti vpletanje evropske komisije v slovensko-hrvaško arbitražo zadevo.
Ombudsmanka formalno očita evropski komisiji štiri stvari. Prvi očitek je, da niso sprejeli ukrepov za izogibanje konfliktu interesov postopku imenovanja. Tudi odbor za imenovanje namestnika generalnega sekretarja naj ne bi imenovan v skladu s pravili. Cilj tega postopka ni bilo zapolnitev položaja, marveč omogočanje Selmayrju, da postane generalni sekretar. Napovedana upokojitev njegovega predhodnika Alexandra Italienerja je ostala tajna, da je bil lahko ustvarjene razmere nujnost, ki so omogočile imenovanje Selmayrja.
Selmayr, ki so ga v medijih razglašali kar za bruseljskega Rasputina ali Machiavellija, je bil pred nepričakovanim imenovanjem, ki je bilo pripravljeno v strogi tajnosti, vodja kabineta predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Postopek, izpeljan februarja, je takoj sprožil val kritika. Ker je bil Nemec Selmayr v času Junckerjeve komisije obravnavan kot visok uradnik, ki v ozadju vleče vse niti pri najpomembnejših odločitvah, je bil zadeva pod posebnim drobnogledom.
Evropski komisarji so bili s predlogom imenovanja seznanjeni šele na dan odločanja.
Taktične kadrovske kupčije
Obmudsmanka je prepričana, da je bil postopek slabo izpeljan, saj »komisija ni sledila vsem relevantnim pravilom po črki ali po duhu«. Med drugim je bil ustvarjen »umeten občutek nujnosti«, da je lahko izpeljala imenovanje brez objave prostega delovnega mesta. Še več, najprej je bil organiziran postopek imenovanja namestnika generalnega sekretarja, na katerega je bil Selmayr najprej zgolj taktično imenovan, da je takoj nato lahko napredoval na izpraznjeni položaj generalnega sekretarja.
Funkcija generalnega sekretarja je najvišji uradniški položaj v evropski komisiji, ki zaposluje več kot 30.000 ljudi.
Ombudsmanka očita evropski komisiji, da je o imenovanju, ki je upravičeno vzbujalo skrbi, komunicirala obrambno, izmikajoče in včasih bojevito.
Preučila je več tisoč stran internih dokumentov evropske komisije in preiskava je pokazala natančne korake, ki so bili narejeni, da bi bil proces imenovanja videti običajen.
Odgovorni vsi komisarji
»To vse ogroža težko dosežene visoke administrativne standarde EU in posledično javno zaupanje,« je ugotavljala ombudmanka. Odgovornost pripisuje celotnemu komisarskemu kolegiju. Neobičajno se ji zdi, da niti en komisar ni postavljal imenovanja pod vprašaj.
Evropsko komisijo je pozvala naj vzpostavi poseben postopek za imenovanje generalnega sekretarja, da se takšna stvar ne bi več ponovila. Med drugim bi morali objaviti prosto delovno mesto in vključiti zunanje strokovnjake v posvetovalni odbor za imenovanje.
Do imenovanja so bili že prej kritični tako ko v evropskem parlamentu kot tudi v nekaj državah članicah. Neuradno je bilo slišati argument, da so takšni primer posledica političnega delovanja evropske komisije, kakršnega sta zasnovala Junkcer in Selmayr. Ta velja za enega od ljudi, ki na vsak način poskušajo čimbolj omejiti vpletanje evropske komisije v slovensko-hrvaško arbitražo zadevo.
Ombudsmanka formalno očita evropski komisiji štiri stvari. Prvi očitek je, da niso sprejeli ukrepov za izogibanje konfliktu interesov postopku imenovanja. Tudi odbor za imenovanje namestnika generalnega sekretarja naj ne bi imenovan v skladu s pravili. Cilj tega postopka ni bilo zapolnitev položaja, marveč omogočanje Selmayrju, da postane generalni sekretar. Napovedana upokojitev njegovega predhodnika Alexandra Italienerja je ostala tajna, da je bil lahko ustvarjene razmere nujnost, ki so omogočile imenovanje Selmayrja.
