Neonacistka v ječo do smrti

Članico nemške celice Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) Beate Zschäpe je višje deželno sodišče v Münchnu spoznalo za krivo bombnih napadov in umorov devetih priseljencev turškega in grškega rodu ter nemške policistke. Zaradi umorov, ki so se zgodili med letoma 2000 in 2007, je obsojena na najvišjo mogočo kazen, dosmrtno ječo, še štirje drugi člani celice pa na večletne zaporne kazni.

Toda eden najobsežnejših in odmevnejših povojnih sodnih procesov, ki traja že pet let, se še ni končal. Odvetnik obsojene Wolfgang Heer je že napovedal pritožbo, češ da obsodba ni utemeljena. Proti 43-letni Zschäpejevi nikoli niso našli dokazov, da bi bila na katerem od prizorišč umorov, vendar je tožilstvo poudarjalo, da je s sostorilcema Uwejem Mundlosom in Uwejem Böhnhardtom sodelovala pri ustrahovanju priseljencev z arbitrarnimi umori. Pri tem je, kot je poročala STA, neonacistka pokazala voljo do dejanj in oblikovala »tretjino zarotniškega triumvirata«. Njeni zagovorniki so jo po drugi strani poskušali prikazati kot naivno žensko, ki je padla pod vpliv omenjenih sostorilcev. Zschäpejeva je med sojenjem le redko spregovorila in odklanjala odgovarjanje na vprašanja, proti koncu pa je izrazila sočutje do družin umrlih.

Velika pozornost javnosti

Izrek sodbe je pritegnil veliko pozornost medijev in tudi širše javnosti. Po nemških mestih so se zbrali protestniki, ki so pozivali k nadaljnjim procesom proti znanim  neonacistom, oglasili so se nekateri domači in tuji politiki ter člani civilne družbe. Nemška turška skupnost in Centralni svet muslimanov sta kljub zadovoljstvu z obsodbo kritizirala sojenje, češ da se je premalo osredotočilo na trojico in da je vpletenost drugih neonacističnih celic in tajnih agentov »pometlo pod preprogo«.



K nadaljnji preiskavi je pozval turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, nemški zunanji minister Heiko Maas pa je zagotovil, da žrtve ne bodo nikoli pozabljene, in opozoril, da za boj proti rasizmu, nestrpnosti in sovraštvu ne potrebujejo le pravosodja, temveč raznolikost družbe.

V Nemčiji je dosmrtni zapor najstrožja kazen, obsojenci pa lahko po 15 letih zaprosijo za predčasno izpustitev. Če sodišče prisodi izjemno resnost dejanja, kakor je storilo v primeru Zschäpejeve, lahko pride po tem obdobju na prostost le v primeru hujše bolezni ali visoke starosti.