V Avstriji odkrili klopa, ki lahko prenaša virus nevarne mrzlice

Klop vrste Hyalommi marginatum se običajno nahaja na območju Sredozemlja, Azije in Severne Afrike, a se je v severnejših krajih očitno znašel zaradi vse bolj vročih poletij.
Objavljeno
07. december 2018 12.05
Posodobljeno
07. december 2018 13.03
FOTO: Shutterstock
STA, Ma. F.
STA, Ma. F.
V Avstriji so strokovnjaki prvič potrdili navzočnost subtropske vrste klopa Hyalomma marginatum. Od običajnega občutno večji klop, ki se sicer nahaja na območju Sredozemlja, Azije in Severne Afrike, lahko med drugim prenaša virus nevarne krimsko-kongoške hemoragične mrzlice. V severnejših krajih se je očitno znašel zaradi vse bolj vročih poletij.

Hyalommi marginatum, katerega ličinke in nimfe potujejo s pticami selivkami, je doslej naselitev v severnejših krajih preprečevalo podnebje, a ob zelo vročih poletjih so zdaj krvosesi tudi tam našli idealne razmere. Ti klopi se običajno prisesajo na večje živali – konje, govedo, koze ali ovce, a je lahko njihov gostitelj tudi človek.
 

Pogosto okuženi s povzročitelji bolezni


Kot spominja avstrijska tiskovna agencija APA, so že poleti v Nemčiji odkrili odraslega klopa te vrste, zdaj pa so ga prvič potrdili tudi v Avstriji, za kar gre zahvala pozornemu konjerejcu v spodnjeavstrijskem Melku.

Ti veliki klopi so tako kot običajni pogosto okuženi s povzročitelji bolezni. Poleg parazita babezija lahko prenašajo nevarne bakterije, kot je Rickettsia aeschlimannii, ali viruse, kot so togotovirus, virus Zahodnega Nila ali življenjsko nevarni virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, so poudarili avstrijski strokovnjaki.

image
FOTO: Shutterstock


Pri spolno zrelem zajedavcu, ki so ga odkrili v Avstriji, strokovnjaki z avstrijske agencije za zdravje (Ages) in medicinske univerze na Dunaju niso dokazali prisotnosti virusa krimsko-kongoške mrzlice, so pa odkrili za ljudi prav tako nevarno Rickettsio aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice. Ta pri ljudeh povzroča spremembe na koži in vročino.

Kaj je krimsko-kongoška hemoragična mrzlica?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je krimsko-kongoška hemoragična mrzlica vročinska virusna bolezen, ki se na človeka prenaša z ugrizom okuženega klopa iz družine Ixodidae, zlasti iz rodu Hyalomma. Okužba se lahko prenaša tudi s stikom z okuženo krvjo, tkivi in telesnimi tekočinami okuženih ljudi in živali. Posebej ogroženi so ljudje, ki so poklicno v stiku z živino in zdravstveni delavci na endemskih območjih.

Zdravljene krimsko-kongoške hemoragične mrzlice je podporno delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov in z lajšanjem simptomov. Določen uspeh ima zdravljenje s protivirusnim zdravilom ribavirinom.

Simptomi in znaki

Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivostjo na svetlobo. Lahko se pojavijo tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledi zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter.

Sledijo lahko resnejši znaki, in sicer droben pikčast izpuščaj, modrice ter krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih lahko bolezen privede do odpovedi delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motenj zavesti. Smrtnost je 10- do 40-odstotna. Smrt običajno nastopi od pet do 14 dni po začetku bolezni.


Kot je pojasnil Georg Duscher z dunajskega inštituta za parazitologijo, se je lahko zaradi nadpovprečno suhih in toplih razmer poleti in prav tako zelo tople jeseni nimfa v sicer zanjo neprimernem okolju razvila v odraslega klopa. »V za zdaj ne dovolj velikem številu, da bi se tu dokončno uveljavil,« je dodal.
 

Tudi v Sloveniji


Možno pa je, da bodo odrasli, krepkejši klopi zdaj preživeli tudi zimo, kar pa bo jasno šele spomladi. Pri tem so avstrijski strokovnjaki posvarili, da bi se lahko ti paraziti pri višjih temperaturah začeli razvijati tudi v zanje doslej neobičajnih zemljepisnih širinah.

Klop Hyalomma marginatum se nahaja tudi v zahodni Sloveniji – na območju do Črnega Kala, o njegovi pojavnosti v notranjosti, kjer se sicer zaradi podnebja naj ne bi nahajal, za zdaj ni podatkov, je za STA povedal dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije.