V ZDA avgusta slabša rast zaposlovanja od pričakovane
Zaradi agresivne trgovinske politike predsednika Trumpa zaskrbljenost v proizvodnji.
Odpri galerijo
New York – ZDA so v avgustu dobile 130 tisoč novih zaposlitev in stopnja brezposelnosti ostaja komaj 3,7 odstotna. Ekonomisti, ki so pričakovali več novih delovnih mest, pa se bojijo posledic trgovinskih vojn predsednika Donalda Trumpa.
»Kje sem našel tega tipa Jeromea?« republikanski prvak na tviterju že krepi napade na predsednika ameriške centralne banke Powella, svojo priljubljeno tarčo ob vseh manj kot idealnih gospodarskih novicah. Fed je po njegovem prepričanju veliko prezgodaj začela z dvigovanjem obrestnih mer in potem veliko prepočasi z njihovim ponovnim nižanjem, pomagala pa naj ne bi niti »velika doza« kvantitativnega krčenja. Tisto, kar tradicionalne konservativno-liberalne gospodarske šole hvalijo kot preudarno denarno politiko, je za ameriškega populista voda na mlin gospodarskih tekmic.
Če bi bile obresti nižje, se Trump ne bi bal za gospodarsko rast, ameriški poslovneži pa so vendarle zaskrbljeni tudi zaradi nekaterih plati njegove politike. Če so pozdravljali nižanja davkov, se jim trgovinske vojne ne zdijo tako lahko zmagovalne, kot je zagotavljal republikanski predsednik. Slabši zaposlovalni trendi še posebej izraženi v proizvodnji in rudarstvu, medtem ko pri storitvenih dejavnostih zaposlovanje narašča, še posebej v zdravstvu. Kar 25 tisoč delovnih mest so minuli mesec dodali v vladnih službah, povprečna višina vseh plač pa se je v primerjavi z letom predtem zvišala za 3,2 odstotka.
V Beli hiši še naprej verjamejo, da Kitajski in drugim ne smejo dovoliti gospodarskega vzpona na ameriški račun, poslovneži pa vendarle upajo na jesensko obnovitev pogajanj med gospodarskima velesilama sveta.
»Kje sem našel tega tipa Jeromea?« republikanski prvak na tviterju že krepi napade na predsednika ameriške centralne banke Powella, svojo priljubljeno tarčo ob vseh manj kot idealnih gospodarskih novicah. Fed je po njegovem prepričanju veliko prezgodaj začela z dvigovanjem obrestnih mer in potem veliko prepočasi z njihovim ponovnim nižanjem, pomagala pa naj ne bi niti »velika doza« kvantitativnega krčenja. Tisto, kar tradicionalne konservativno-liberalne gospodarske šole hvalijo kot preudarno denarno politiko, je za ameriškega populista voda na mlin gospodarskih tekmic.
Če bi bile obresti nižje, se Trump ne bi bal za gospodarsko rast, ameriški poslovneži pa so vendarle zaskrbljeni tudi zaradi nekaterih plati njegove politike. Če so pozdravljali nižanja davkov, se jim trgovinske vojne ne zdijo tako lahko zmagovalne, kot je zagotavljal republikanski predsednik. Slabši zaposlovalni trendi še posebej izraženi v proizvodnji in rudarstvu, medtem ko pri storitvenih dejavnostih zaposlovanje narašča, še posebej v zdravstvu. Kar 25 tisoč delovnih mest so minuli mesec dodali v vladnih službah, povprečna višina vseh plač pa se je v primerjavi z letom predtem zvišala za 3,2 odstotka.
V Beli hiši še naprej verjamejo, da Kitajski in drugim ne smejo dovoliti gospodarskega vzpona na ameriški račun, poslovneži pa vendarle upajo na jesensko obnovitev pogajanj med gospodarskima velesilama sveta.