Po burnih protestih in ostrih kritikah Zahoda so se gruzijske oblasti s stisnjenimi zobmi odločile, da bodo začasno umaknile iz procedure sporna zakonska predloga o registraciji »tujih agentov«. V opoziciji z njihovimi utemeljitvami niso bili zadovoljni, zahtevali so takojšno izpustitev priprtih protestnikov in napovedali nove množične proteste.
»Vidimo, da je predlog zakona izzval raznoglasje v družbi. Proizvodnja laži je zakon predstavila v negativni luči in zavedla del prebivalstva. Nadeli so mu lažno etiketo ruskega zakona, njegovo izglasovanje v prvem branju pa prikazali kot odmik od naše evropske smeri,« so danes zjutraj poslanci vladajoče stranke zapisali v sporočilu javnosti. Zato so se odločili, da bodo zakonska predloga umaknili iz procedure, a od svoje pobude ne bodo odstopili. Zadali so si nalogo razložiti ljudstvu, da takšne zakone potrebuje.
Zakonska predloga so umaknili iz procedure, a od pobude ne bodo odstopili.
Zadali so si nalogo razložiti ljudstvu, da takšne zakone potrebuje.
Protestniki so zahtevali, naj osvobodijo več kot sto njihovih tovarišev.
Sprejeti so hoteli dva zakona o tujih agentih. O drugem, ki je dobesedni prepis ameriškega zakona o registraciji iz leta 1938, bi morali prvič razpravljati in glasovati danes, v torek pa so v prvem branju že izglasovali prvega, po katerem bi organizacije, ki dobijo na leto več kot petino sredstev za delovanje iz tujine, razglasili za tuje agente. Kakor so sporočili iz Tbilisija, tega zakonskega predloga ne bodo umaknili iz parlamentarne procedure, je pa včeraj vodja poslanske skupine vladajoče stranke Gruzijske sanje Mamuka Mdinaradze povedal, da bodo poslanci vladajoče koalicije, ki ima v 150-članskem enodomnem parlamentu 83 predstavnikov, v drugem branju glasovali proti in tako »proceduralno dokončno rešili to vprašanje«.
Opozicije, ki je v zadnjih dnevih v Tbilisiju, pa tudi v drugih večjih gruzijskih mestih, pripravila množične proteste, ta zagotovila vladajoče stranke niso pomirila. »Hočemo več jasnosti o tem, kako se bodo zares odpovedali tej zakonodaji, saj so njihove izjave zelo razvodenele. Dokler ne bodo osvobojeni vsi aretirani, si v Gruzijskih sanjah ne bi smeli predstavljati, da jim bo lahko,« je po tem, ko je vladajoča stranka umaknila sporna zakona iz procedure, izjavil predstavnik opozicijske stranke Storž (Girči) Cotne Koberidze. Včeraj zvečer so se protestniki znova zbrali pred poslopjem parlamenta in zahtevali, naj osvobodijo več kot sto njihovih tovarišev, ki so jih aretirali zadnji teden.
Močni gospodarski
stiki kljub vojni
Uvedba nadzora nad »tujimi agenti«, ki so jo hoteli uzakoniti v Gruziji, je bila povod za množične demonstracije, ki bi lahko v tej nekdanji sovjetski republiki, v kateri se oblast ne bi prvič zamenjala zaradi pritiskov ulice, privedle do še ene »barvne revolucije«. Toda politične razmere v tej kavkaški državi z okoli 3,7 milijona prebivalcev so zdaj drugačne, kakor so bile leta 2003, ko je voditelj tedanje rožnate revolucije Mihail Saakašvili, ki zdaj sedi v zaporu, vrgel z oblasti »proruske« predhodnike in povedel državo na pot proti Zahodu.
Gruzijske oblasti niso ruske zaveznice, a se zaradi zagotavljanja nacionalnih interesov niso priključile ukrepom zahodnega zavezništva.
Vladajoča stranka Gruzijske sanje, ki jo je ustanovil njegov politični nasprotnik, še vedno najvplivnejši človek v državi in milijarder Bidzina Ivanišvili, ni proruska, a je med zadnjo vojno ohranila dokaj nevtralno pozicijo in se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji. S to jo kljub vojni, ki je s premočno severno sosedo izbruhnila leta 2008, še vedno vežejo močni gospodarski stiki, zato so v Ukrajini Gruzijo celo obtožili, da se ruska podjetja s poslovanjem prek njihovega ozemlja izogibajo zahodnim sankcijam. Odnose med nekdanjima sovjetskima republikama, ki bi ju zdaj moralo družiti skupno »sovraštvo« proti Rusiji, je dodatno skrhala zaporna kazen za Saakašvilija, ki ima tudi ukrajinsko državljanstvo, kjer ga je predsednik Volodimir Zelenski imenoval za visokega državnega uradnika.
Gruzijske oblasti niso ruske zaveznice, a se zaradi zagotavljanja nacionalnih interesov niso priključile ukrepom zahodnega zavezništva. Uradno se vladajoča stranka zavzema za priključitev evroatlantskim povezavam, tudi štiri petine prebivalstva si želi vstopiti v Evropsko unijo. Opozicija je bolj protiruska, zato jo predstavniki vladajoče stranke obtožujejo, da hoče iz Gruzije narediti še eno Ukrajino. To naj bi bila po njihovem prepričanju naloga nekdanjega predsednika države Saakašvilija, ki se je vrnil v domovino, da bi jo spet povedel, a se je takoj znašel za zapahi.
