Mali motorček, ki je zmogel
Satelit Earth Observing 1 (EO-1) za opazovanje našega planeta je bil razmeroma majhen, velik kot manjši hladilnik, v orbiti bi moral zdržati leto dni, vendar je deloval kar 17 let. Posnel je več kot 92.000 slik, njegova opazovanja pa so bila podlaga za 15.000 znanstvenih člankov. Satelit je bil kot mali motorček, ki je zmogel, ga je ob koncu odprave opisala Betsy Middleton, projektna znanstvenica z Goddardovega centra pri Nasi.
Na njem so preizkušali kar 13 novih tehnologij in instrumentov, med drugim so uporabili programsko opremo, podkrepljeno z umetno inteligenco. EO-1 je bil eden prvih satelitov, ki so posneli dogajanje v New Yorku po napadu na WTC in poplave v New Orleansu po divjanju orkana Katrina.
Satelit je bil predvsem demonstracijski, na njem so preizkušali kar 13 novih tehnologij in instrumentov, med drugim so uporabili programsko opremo, podkrepljeno z umetno inteligenco. Opremljen je bil z dvema inovativnima instrumentoma, napredno kamero za snemanje površja in spektralno kamero hyperion, ki sta površje opazovali v različnih valovnih dolžinah in zaznavali s tal nevidne značilnosti. S hyperionom so med drugim lahko raziskovali odročne kraje in zaznavali kemično sestavo dima po vulkanskih izbruhih in kako se ta sčasoma spreminja.
Satelit je bil pravzaprav prvi, ki je iz vesolja spremljal aktivno lavo, in prvi, ki je zaznal izpuste metana iz industrijskih obratov – taka primera sta bila na Madžarskem oktobra 2010 in v Kaliforniji oktobra 2015. EO-1 je bil med prvimi sateliti, ki so posneli dogajanje v New Yorku po napadu na WTC in poplave v New Orleansu po divjanju orkana Katrina.
Kaj bo satelit slikal, so lahko izbirali njegovi uporabniki, odločal pa se je tudi sam. Programska umetna inteligenca se je za to odločila denimo v primeru, da so znanstveniki določili slikanje aktivnega vulkana, ko je bil satelit znova nad to točko v orbiti, pa se je lahko sam odločil in naredil dodatne posnetke. Marca 2017 so ga, ko mu je zmanjkalo goriva, deaktivirali. Nasa je takrat ocenila, da ga bodo naravne sile v atmosfero, kjer bo zgorel, znova povlekle šele leta 2056.
