Tiskane izdaje
Aljoša Bagola, Prekmurec in izvršni kreativni direktor na agenciji Pristop, že več kot 15 let snuje največje tržnokomunikacijske projekte v Sloveniji in v širši regiji. Danes ga lahko na Delo.si ob 9.30 spremljate v okviru predavanj Creative mornings Ljubljana.
Kakšna je vaša pot, ki vas je pripeljala do trenutnega dela?
Zdi se mi, da že kar dolga. Na Pristopu sem začel delati pred šestnajstimi leti kot tekstopisec, še kot študent drugega letnika komunikologije na FDV. Danes sem partner in izvršni kreativni direktor ter predavatelj na Fakulteti za družbene vede. In, khm, dolžnik diplome, kar bom uredil v tem letu (smeh). Vesel sem, da je pot bila vedno presenetljiva in polna izzivov. Življenja k sreči ne moreš upravljati z navigacijo.
Kateri mejniki so vplivali na to, da ste danes tu, kjer ste?
To, da sem iz garaške prekmurske družine, ki ji ni bilo nič podarjeno in katere člani se imajo radi in se spoštujejo. To, da me je svetovalka na murskosoboški gimnaziji potem, ko si nisem znal izbrati študija, poslala k svetovalki na center za socialno delo in mi po izpolnjeni kognitivni mapi priporočila študij komunikologije na FDV. To, da mi je oče v drugem letniku faksa, kjer sem s kolegi že v prvem letniku ustanovil uspešno komunikacijsko društvo Krilate oblike, po koncu mojega vikendšihta v naši gostilni na mizo vrgel izvod sobotnega Dela, kjer se je šopiril Pristopov celostranski kadrovski oglas, in mi rekel, da je čas, da si najdem službo še med tednom.
Se boste s tem, kar delate, ukvarjali do konca življenja?
Močno upam, da ne. Verjamem, da je dolžnost vsakega človeka, da udejani svoj talent in mislim, da sem to v oglaševanju v veliki meri že storil. Sem pa zaljubljen v pripovedovanje zgodb, v ustvarjanje in v kršenje ustaljenih pravil. Zato sem še vedno navdušen nad tem lepim delom mojega poklica. Iz dneva v dan si lahko izmišljujem nore atrakcije! Kar je res privilegij. Je pa to, kako dolgo bom še vztrajal, seveda odvisno od tega, kako uspešno se bom kosal z izredno stresnim delom svojega poklica, ki ga je vedno več. In tudi s krediti na banki (smeh).
Kaj vas navdihuje, kaj vam daje energijo?
V zadnjih dveh letih in pol moja hčerka Sofia. Otroci so blagoslov in srečen sem v vsaki sekundi te ljubezni. Otrokova radovednost, rahločutnost in domišljija so hrana za mojo kreativnost, njihova energija čistilni filter za dušo. Seveda se motiviram tudi z izzivi, z zmagami, s premagovanjem tekmecev. A če bi me vprašali, s kom tekmujem, bi rekel, da s samim sabo, če bi me pa vprašali, za koga, bi pa rekel, da za svojo družino.
Kaj počnete, kadar ne delate, kadar ne ustvarjate?
Iva me je prisilila, da se naučim dolgočasiti. Pregovor o možganih na paši najbrž res ni kar tako nastal (smeh). Ko nisem z Ivo in Sofio, se poskušam sprostiti na različne načine. Ustvarjam glasbo, zaradi stresa in preobremenjnosti sem začel meditirati in se predvsem izogibati paničnih in neprijetnih ljudi.
Nam zaupate misel, ki vam zdajle pade na pamet?
Ko sem odgovarjal, sem ugotovil, da moram nadgraditi svojo misel o ekskluzivni dolžnosti udejanjanja talenta. Dolžnost vseh nas je dajati vso ljubezen, ki jo premoremo in uvejavljati vso moč, ki jo imamo.
Kaj sploh so kreativna jutra?
Gre za projekt širjenja dobrih idej pro bono, ki se je začel pred leti v New Yorku in se razširil v skoraj sto mest po vsem svetu. Tudi v Ljubljano. Gre za to, da se ljudje, željni novih spoznanj in zanimivih izkušenj, enkrat na mesec srečajo ob zajtrku in prisluhnejo zgodbi. Osebni izkušnji. Nori ideji najbolj uspešnih ljudi.
Mreža Creative mornings je tako prerasla v globalno skupnost, katere del je tudi slovenska prestolnica. Enkrat na mesec v njej ob zajtrku poteka brezplačno predavanje gosta, ki ima zanimivo življenjsko zgodbo.
***
Medijska hiša Delo je medijski sponzor projekta Creative Mornings Ljubljana.
