Po nizu nevšečnosti lovi zadnji vlak za Berlin
Sezona slovenskega rekorderja v teku na 400 metrov Luke Janežiča daleč od pričakovanj in želja.
Odpri galerijo
Namesto da bi v soboto na državnem prvenstvu nastopil na 100 metrov, je bil Luka Janežič zgolj gledalec.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Odkar se je končala dvoranska atletska sezona, v kateri je na vrhuncu, svetovnem prvenstvu v Birminghamu, končal v polfinalu, so se za Luko Janežiča začeli težki časi. Priprav na poletni del se je sicer lotil z mislijo na kolajno v teku na 400 m na avgustovskem evropskem prvenstvu v Berlinu, a načrte mu je dodobra skalil niz zdravstvenih težav.
Potem ko je v lanski sezoni nabral preveč nastopov – ob tem se je na mitingu v Monaku prvič spustil pod mejo 45 sekund, na EP do 23 let pa je osvojil zlato kolajno –, kar je plačal z boleznijo tik pred svetovnim prvenstvom v Londonu, se je letos položaj povsem obrnil. Janežič je nastopil komajda na treh tekmah, več jih je odpovedal, začenši z uvodnim mitingom diamantne lige v Dohi, zadnji, ki ga je prekrižal, je petkov v Monaku. »Težko sploh pojasnim položaj. Nisem poškodovan, nič ni strgano, natrgano, zlomljeno, se pa pogosto ne počutim stoodstotno. Takšne preglavice lahko oskrbim v dveh, treh tednih, a problem je, ker ne morem v tem času normalno trenirati, kaj šele tekmovati. Še sam ne dojemam, kaj se dogaja, v bistvu letos nisem šel niti na eno tekmo stoodstotno prepričan, da bom nastopil, zgolj z nastopi pa lahko prideš v pravo formo,« je Janežič pojasnjeval na državnem prvenstvu, kjer je nastop na 100 metrov odpovedal tik pred zdajci. Krive so bile bolečine v levi stegenski mišici, s katerimi je že imel težavo, ko bi moral začeti poletno sezono, pred tem ga je zaviralo koleno, vmes še krči v mečih.
Še nekaj dni pred tem je nastopil na mitingu v Barceloni in tekmo končal brez bolečin, kar je bil zanj zelo pomemben podatek, rezultat je bil potisnjen bolj v ozadje in niti ni bil dober (46,13), podoben čas je dosegel tudi v prvem nastopu v Hengelu (46,25), upanje mu daje predstava v Huelvi, kjer je tekel 45,38 in to je še vedno 11. čas sezone v Evropi. »Ta rezultat je res edini, ki mi daje upanje. Kljub vsem težavam sem pred mesecem dni tekel 45,38, kar kaže, da smo delali prav, ne glede na vse sem pokazal določeno raven pripravljenosti. Kot izhodišče za Berlin je to lep rezultat,« pravi Vodičan, ki razlage, zakaj toliko težav, nima, čeprav se zaveda, da pri vsaki manjši preglavici pride do kompenzacije s kakšnim drugim delom telesa in tako pride na koncu do pravega niza nevšečnosti.
»Res je, kar pravijo, da ko se enkrat začnejo zdravstvene težave, se jih ne znebiš. Je pa dejstvo, da sem pet sezon sestavil brez kakršnihkoli poškodb, tu lanske bolezni pred SP ne štejem. Za naju s trenerjem je to nov položaj, a poškodbe so del športa, vse je na sto odstotkih in telo pač ne zdrži v nedogled,« razmišlja 22-letnik. Po lanski sezoni je obveljalo, da bo letošnja njegova, da bo s kolajno na EP naredil pravi preboj, načrti so se zdaj seveda zamajali. »Načeloma bi seveda imel visoke cilje, a zdaj težko razmišljam o njih, če še teči ne morem. O rezultatskih željah bom lahko spregovoril šele tik pred odhodom v Berlin, trenutno je največja želja, da bom dotlej zdrav,« pravi Janežič, dobro zavedajoč se, da ne sme do EP izgubiti niti dneva več. »To je zame zadnji vlak. Če bom lahko treniral normalno do Berlina, potem bi se lahko izšlo za spodoben rezultat. Če pride še kaj vmes, je sanj konec. Še vedno bi se lahko pripravil približno tako, kot smo želeli, saj je nekaj časa za priprave še ostalo in če sem lahko pred dobrim mesecem tekel 45,38, potem še ni vse izgubljeno,« se bodri naš najboljši atlet, ki se zaveda, da so bili letos rezultati v Evropi zelo dobri, a evropsko prvenstvo je vendarle zgodba zase.
Potem ko je v lanski sezoni nabral preveč nastopov – ob tem se je na mitingu v Monaku prvič spustil pod mejo 45 sekund, na EP do 23 let pa je osvojil zlato kolajno –, kar je plačal z boleznijo tik pred svetovnim prvenstvom v Londonu, se je letos položaj povsem obrnil. Janežič je nastopil komajda na treh tekmah, več jih je odpovedal, začenši z uvodnim mitingom diamantne lige v Dohi, zadnji, ki ga je prekrižal, je petkov v Monaku. »Težko sploh pojasnim položaj. Nisem poškodovan, nič ni strgano, natrgano, zlomljeno, se pa pogosto ne počutim stoodstotno. Takšne preglavice lahko oskrbim v dveh, treh tednih, a problem je, ker ne morem v tem času normalno trenirati, kaj šele tekmovati. Še sam ne dojemam, kaj se dogaja, v bistvu letos nisem šel niti na eno tekmo stoodstotno prepričan, da bom nastopil, zgolj z nastopi pa lahko prideš v pravo formo,« je Janežič pojasnjeval na državnem prvenstvu, kjer je nastop na 100 metrov odpovedal tik pred zdajci. Krive so bile bolečine v levi stegenski mišici, s katerimi je že imel težavo, ko bi moral začeti poletno sezono, pred tem ga je zaviralo koleno, vmes še krči v mečih.
Huelva daje upanje
Še nekaj dni pred tem je nastopil na mitingu v Barceloni in tekmo končal brez bolečin, kar je bil zanj zelo pomemben podatek, rezultat je bil potisnjen bolj v ozadje in niti ni bil dober (46,13), podoben čas je dosegel tudi v prvem nastopu v Hengelu (46,25), upanje mu daje predstava v Huelvi, kjer je tekel 45,38 in to je še vedno 11. čas sezone v Evropi. »Ta rezultat je res edini, ki mi daje upanje. Kljub vsem težavam sem pred mesecem dni tekel 45,38, kar kaže, da smo delali prav, ne glede na vse sem pokazal določeno raven pripravljenosti. Kot izhodišče za Berlin je to lep rezultat,« pravi Vodičan, ki razlage, zakaj toliko težav, nima, čeprav se zaveda, da pri vsaki manjši preglavici pride do kompenzacije s kakšnim drugim delom telesa in tako pride na koncu do pravega niza nevšečnosti.
»Res je, kar pravijo, da ko se enkrat začnejo zdravstvene težave, se jih ne znebiš. Je pa dejstvo, da sem pet sezon sestavil brez kakršnihkoli poškodb, tu lanske bolezni pred SP ne štejem. Za naju s trenerjem je to nov položaj, a poškodbe so del športa, vse je na sto odstotkih in telo pač ne zdrži v nedogled,« razmišlja 22-letnik. Po lanski sezoni je obveljalo, da bo letošnja njegova, da bo s kolajno na EP naredil pravi preboj, načrti so se zdaj seveda zamajali. »Načeloma bi seveda imel visoke cilje, a zdaj težko razmišljam o njih, če še teči ne morem. O rezultatskih željah bom lahko spregovoril šele tik pred odhodom v Berlin, trenutno je največja želja, da bom dotlej zdrav,« pravi Janežič, dobro zavedajoč se, da ne sme do EP izgubiti niti dneva več. »To je zame zadnji vlak. Če bom lahko treniral normalno do Berlina, potem bi se lahko izšlo za spodoben rezultat. Če pride še kaj vmes, je sanj konec. Še vedno bi se lahko pripravil približno tako, kot smo želeli, saj je nekaj časa za priprave še ostalo in če sem lahko pred dobrim mesecem tekel 45,38, potem še ni vse izgubljeno,« se bodri naš najboljši atlet, ki se zaveda, da so bili letos rezultati v Evropi zelo dobri, a evropsko prvenstvo je vendarle zgodba zase.
