Po hudih mukah izbruhnil zimzeleni kapetan

Maribor – Pred tekmo je kapetan Maribora Marcos Tavares prejel darilo za 400 tekem, odigranih v vijoličnem dresu, po koncu derbija 12. kola 1. SNL pa je 32-letni Brazilec prejemal čestitke za dva gola v svoji 401. tekmi. Bila sta odločilna, z njima je v razmaku petih minut na začetku drugega polčasa zaostanek Maribora z 0:1 spremenil v vodstvo z 2:1.

Piko na i in zmago Maribora s 3:1 je postavil strelec z izjemnim občutkom Luka Zahović. Njegov prefinjen zaključek soočenja iz oči v oči z domžalskim vratarjem Dejanom Milićem je bila še ena njegova mojstrovina, ob kateri bi se lahko marsikaj naučili veliko bolj izkušeni strelci. Še bolj prepričljivo zmago je zastreljal še en rezervist Damjan Bohar v zadnjih sekundah po domiselni izvedbi prostega strela. Na robu kazenskega prostora in za izključitev Matije Široka ga je izsilil Zahović, toda 4:1 bi bilo že preveč.

Na nek način se je tudi razpletlo čudežno, s čimer se ni strinjal eden redkejših v Ljudskem vrtu, mariborski trener Darko Milanič. Pred teve zasloni je še zmogel razkriti svoj pogled, na novinarski konferenci se je prelevil v predstavnika za stike z javnostjo in razkril, da je Tavares podpisal novo dveletno pogodbo.

Izzvan, zakaj je bil v prvem polčasu Maribor tako slab, je, kot še nikoli doslej, uprizoril napad: »Zakaj nihče ne govori o fantastičnem drugem polčasu? Bil je odličen in to moramo izpostavljati. Imeli smo več prostora; ko ga Maribor ima, igra. Res pa je, da imamo na začetkih težave, to se nam ponavlja in nas pelje v napake,« je v mikrofon kar bruhalo iz Milaničevih ust. Zdelo se je, da bi ob še enemu »nespodobnemu« vprašanju uporabil trše prijeme kot le povzdignjen glas. Za klubsko spletno stran je še pohvalil tekmece. »Izredni so,« jim je polaskal.

Tudi Milanič je le človek iz krvi in mesa, zato so mu žvižgi s tribun, glasne kritike o neprepričljivem Mariboru, o neigri in silnem mučenju moštva segle v »srce«, pa čeprav je Maribor zmagal kar sedem od zadnjih osmih tekem, eno pa igral neodločeno. Toda ko se bo Izolan umiril, in zato bo imel do velikega derbija z Olimpijo čez 13 dni v Stožicah več kot dovolj časa, bo lahko v miru pogledal posnetek prvega polčasa in videl, kar je videla tudi vsa nogometna javnost na igrišču in pred teve zasloni ... Imenitno predstavo gostov, ki so se od prvega sodnikovega žvižga Damirja Skomine zapodili proti vratom Jasmina Handanovića. Drznost in taktična filozofija trenerja Simona Rožmana je prišla do izraza v najlepši podobi. Silovit pritisk na zadnjo obrambno linijo je prinesel napako zadnjega zveznega igralca Marwana Kabhe, v nadaljevanju akcije pa strel in gol Maria Lucasa Horvata. Za slovenske razmere zares vrhunska izvedba Domžalčanov.

Šele v 9. minuti so se vijolični konkretnejše in v večjem številu prebili na domžalsko polovico, kar je bil pravi podvig enak metru izbojevanega ozemlja na odprti fronti v prvi svetovni vojni. A ta majhen korak vijoličnim ni prinesel nič, Domžalčane je le še spodbudil k domala nevidenemu presingu v slovenski ligi. A v njem je bilo vidno tudi veliko »samomorilskih« nagnjenj in naivnosti. Kdo in koliko časa bi lahko zdržal takšno igro, ne da bi zato plačal hud davek?

Domžalčani niso izkoristili, kar so si priigrali. Vijolični so se reševali na vse možne načine, Erik Janža je žogo izbil z golov črte, ključna za popoln zasuk pa je bila Handanovićeva bravurozna obramba v 49. minuti po strelu Slobodana Vuka z 12 m. Veteran pri 38 letih se je odzval z refleksom najstnika in »podal roko« nekaj let mlajšemu Tavaresu.

Prvi domžalski obrambni spodrsljaj je Tavares spremenil v izenačenje. Po Janževi podaji v globino v 51. minuti in »izletu v prazno« Gabra Dobrovoljca je Tavares vtekel rahlo z leve strani in z močnim strelom po tleh premagal domžalskega vratarja Milića. Pet minut pozneje je bila domžalska obramba naivna še drugič, vijolični trojček veteranov je izpeljal šolsko akcijo: Dare Vršič je izvedel prosti strel z leve strani, na drugi vratnici je neoviran in ne da bi mu bilo treba skočiti vsaj centimeter z glavo streljal Milivoje Novaković. Milić je strel ubranil, a žogo odbil le do Tavaresa, ki je bil ob treh Domžalčanih spretnejši in je žogo z enega metra porinil v prazna vrata.

Domžalski mrk v petih minutah je bilo več kot dovolj, da je veteranski Maribor (povprečna starost prve enajsterice je bila 29,6 leta, domžalska pa 26,5) s svojimi izkušnjami tekmo obrnil sebi v prid.

Gostujoči trener Rožman je tudi po tekmi odločno poudaril, da bodo Domžale vedno poskušale biti všečne in napadalne.

»Da smo držali Maribor tako dolgo časa na njegovi polovici in si ustvarjali priložnosti, je velika stvar. Zavedali smo se, da v Ljudskem vrtu potrebujemo popolno tekmo. Ustvarili smo si štiri ali pet priložnosti, nismo jih izkoristili in že v prvem polčasu smo si zaslužili višje vodstvo. Delamo tisto, kar obljubljamo, in to je, da smo na vsaki tekmi všečni in napadalni,« je povedal in posredno priznal, da je takšna igra lahko tudi »samomorilska«, če ni učinkovita. »Dejstvo je, da v takšnem ritmu, kot smo ga narekovali v prvem polčasu, ne moremo igrati devetdeset minut. Ne bi rekel, da si je Maribor zaslužil zasuk, izpeljal ga je po naših napakah in prekinitvi, mi pa bi pred tem morali zabiti drugi gol. Zagotovo pa so gledalci prišli na svoj račun in verjamem, da bomo iz tekme v tekme dlje časa sposobni igrati v tako visokem ritmu. Naša pot je trnova, ampak na koncu bodo v tem lahko uživali vsi.«