Tiskane izdaje
Oktober je mesec Nobelovih nagrad in tako tudi mesec ugibanj, komu bo pripadlo prestižno priznanje. Letos ni nič drugače. Za najbolj prestižno od prestižnih − Nobelovo nagrado za mir − je bilo nominiranih 376 posameznikov in organizacij. Norveški Nobelov odbor jo je podelil kolumbijskemu predsedniku Juanu Manuelu Santosu za prizadevanja za dosego miru s kolumbijskimi uporniki.
Dogajanje spremljamo v živo:
***
14.12:Tudi vodja uporniškega gibanja Farc Timochenko meni, da bo Nobelova nagrada za mir, ki jo je norveški odbor podelil kolumbijskemu predsedniku, močno pripomogla k sklenitvi in izgradnji miru v državi. Odzval se je tudi na dejstvo, da je nagrado prejel le sopodpisnik sporazuma, ne pa tudi on. »Edina nagrada, ki si jo želimo, je mir s socialno pravičnostjo za Kolumbijo, brez paravojaških enot, povračilnih ukrepov in laži,« je sporočil.
14.05: Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je v odzivu sporočil, da prestižno priznanje sprejema v imenu ljudstva. »Nagrado sprejemam v njihovem imenu − v imenu kolumbijskega ljudstva, ki je toliko trpelo,« je dejal po navedbah tiskovne agencije AFP. Dodal je, da sta desetletja sprti strani kljub nedavni zavrnitvi mirovnega sporazuma na referendumu »zelo, zelo blizu« novemu dogovoru, Nobelova nagrada pa jima ga bo pomagala doseči.
11.48: Predsedujoča Nobelovemu odboru Kaci Kullmann Five se je v obrazložitvi odločitve v imenu odbora zavzela za nadaljevanje in napredovanje kolumbijskega mirovnega procesa. Kot je dejala po navedbah agencije AFP, zavrnitev sporazuma na referendumu ne pomeni nujno, da je mirovni proces mrtev. »Zato je toliko bolj pomembno, da strani, ki ju vodita predsednik Santos in vodja Farca Rodrigo Londoño, še naprej spoštujeta prekinitev ognja,« je še dodala.
11.38: Kolumbijski predsednik Santos je bil skupaj z ostalimi pomembnimi akterji sporazuma ves čas favoriti za prejem prestižne nagrade, a se je to po tem, ko so kolumbijski volivci sporazum zavrnili, spremenilo. Nagrado je vseeno dobil, kar je pomembna spodbuda za napovedi obeh strani − tako kolumbijske vlade kot upornikov −, da si bodo mirovni sporazum prizadevali ohraniti. Kljub temu v oči bode dejstvo, da je nagrado prejela le ena stran, torej le Santos, ne pa tudi uporniki.
11.35: Kot smo poročali, je kolumbijski predsednik Santos z vodjo Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigom Londoñom oziroma Timochenkom, kot ga kličejo gverilci, konec septembra v Cartageni podpisal zgodovinski sporazum o katerem sta se sprti strani pogajali štiri leta. A že nekaj dni zatem so se kolumbijske sanje o miru sesule v prah. Volivci so namreč na referendumu presenetljivo in v nasprotju z napovedmi raziskav javnega mnenja sporazum zavrnili.
Veselje v kolumbijskem glavnem mestu Bogota ob podpisu zgodovinskega sporazuma. Foto: Felipe Caicedo/Reuters Pictures
11.15: »Nagrado moramo razumeti tudi kot poklon kolumbijskemu ljudstvu, ki kljub velikim preizkušnjam in zlorabam, ni opustilo upanja na pravični mir, in vsem drugim stranem, ki so prispevale k mirovnemu sporazumu,« je svojo odločitev pojasnil norveški odbor. »Poklon nenazadnje velja tudi predstavnikom neštetim žrtvam državljanske vojne,« je dodal.
11.01: Odbor je sklenil, da najprestižnejšo Nobelovo nagrado − nagrado za mir − podeli kolumbijskemu predsedniku Juanu Manuelu Santosu za prizadevanja za dosego miru s kolumbijskimi uporniki in končanje več kot 50 let trajajočega konflikta, ki je zahteval življenja približno četrt milijona ljudi.
10.55: Sirski reševalci, papež Frančišek, grški otočani ter kolumbijski predsednik in vodja upornikov so tisti, ki se letos omenjajo ko najverjetnejši dobitniki najprestižnejše Nobelove nagrade − nagrade za mir, ki jo bodo v Oslu razglasili ob 11. uri.
***
Bele čelade, papež ali kdo drug?
Oslo − Sirski reševalci, papež Frančišek, grški otočani ter kolumbijski predsednik in vodja upornikov so tisti, ki se letos omenjajo ko najverjetnejši dobitniki najprestižnejše Nobelove nagrade − nagrade za mir, ki jo bodo v Oslu razglasili danes.
Letos je bilo za prestižno nagrado, ki jo kot edino od Nobelovih priznanj podeljujejo na Norveškem, nominiranih 376 kandidatov − 228 posameznikov in 148 organizacij.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Postopek nominacije, izbiranja in podeljevanja Nobelove nagrade za mir je natančno določen. Septembra, v letu pred podelitvijo, Nobelov odbor več tisoč organizacijam in posameznikom pošlje pisma, v katerih jih pozove k nominaciji kandidatov. Odbor nominacije sprejema do 1. februarja, o vseh, ki pridejo pozneje, se odloča šele naslednje leto.
O Nobelovi nagradi za mir odloča norveški neodvisni odbor petih članov, ki jih za obdobje šestih let − kandidati lahko služijo več mandatov zaporedoma − imenuje norveški parlament. V zadnjih letih so bili v odboru v večini upokojeni politiki.
Zakaj je Nobel, sam švedski državljan, izbiro nagrajenca za mir zaupal norveškemu parlamentu, pravzaprav ni znano. »Moja izrecna želja je, da se pri izbiranju nagrajencev ne upošteva državljanstvo kandidatov, ampak da nagrado dobijo najbolj zaslužni, pa naj bodo Skandinavci ali ne,« je zapisal.
Petčlanski norveški Nobelov odbor nagrajenca za mir ponavadi oznani na petek v sredini oktobra. Nagrade bodo na uradni slovesnosti podelili 10. decembra, na obletnico smrtni umrlega ustanovitelja Alfreda Nobela. Nobelovo nagrado za mir podelijo v Oslu, medtem ko preostale nagrade podelijo v Stockholmu.
Nekaj zadnjih prejemnikov Nobelovih nagrad za mir
2015: tunizijska četverica za dialog, ki je državo spravil na pot demokracije in miru.
2014: borka za pravice otrok do šolanja Malala Jusafzai in aktivist za človekove pravice Kailaš Satyarthi
2013: Organizacija za preprečevanje širjenja jedrskega orožja (OPCW)
2012: Evropska unija
2011: borke za enakopravnost žensk Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tavakul Karman
2010: kitajski oporečnik Liu Xiaobo
2009: ameriški predsednik Barack Obama
