Tiskane izdaje
Odnosi med državama so se v zadnjih dneh ohladili, ko se je Jeruzalem jezno odzval na »izdajo« v varnostnem svetu. Toda Kerry se včeraj ni poskušal opravičiti, ampak je poudaril, da »ne moremo s čisto vestjo stati ob strani in molčati, ko se upanje za mir razblinja«. Zatrdil je, da je vlada predsednika Baracka Obame naredila več za obrambo Izraela kot katerakoli država doslej. »Stali smo mu ob strani med spornim posredovanjem v Gazi in priznavali njegovo pravico do samoobrambe. Ostro smo nasprotovali vsem bojkotom in sankcijam, ki so bili usmerjeni proti Izraelu. Finančno smo ga podpirali tudi med veliko finančno krizo,« je naštel ameriška prizadevanja.
Poplava naselij
Krivdo za zastoj mirovnega procesa je naložil obema stranema in odločno obsodil arabsko nasilje, ki ga palestinske oblasti vsaj dopuščajo, če že ne spodbujajo. »Kljub našim prizadevanjem je ustanovitev dveh držav vse bolj vprašljiva. Dogajanje na tem območju - nasilje, terorizem, hujskanje, širitev naselij in na videz brezkončna okupacija - na obeh straneh uničuje upanje za mir in nepovratno utrjuje temelje ene države,« je Kerry povzel razmere. Izrael je »lahko židovska država ali demokratična država, ne more pa biti oboje«, je uperil ost predvsem proti izraelski gradnji vedno novih naselij na zasedenem palestinskem ozemlju.
»Ena najbolj desničarskih vlad v zgodovini Izraela podpira gradnjo naselij,« je bil jasen. V sistematičnem procesu je po mirovnem sporazumu v Oslu iz leta 1993 samo na zasedeni Zahodni breg prišlo 270.000 priseljencev, 100.000 v času obeh vlad predsednika Obame. Okoli 20.000 ljudi se je naselilo v tako oddaljenih naselbinah, da so nekatere bliže Jordaniji kot Izraelu. »Naselja niso edini vzrok za spor, toda nihče ne more prezreti, kakšno grožnjo miru pomenijo,« je poudaril Kerry.
Oster odziv
Po njegovih besedah so nekatera naselja zgrajena celo v nasprotju z izraelskimi zakoni, mnoga na palestinski zemlji. Hkrati so strateško tako postavljena, da načrtno ogrožajo ustanovitev dveh držav, vlada v Jeruzalemu pa jih je od leta 2011 legalizirala že tretjino. »Naselja nimajo zveze z varnostjo Izraela, številna so celo večje varnostno breme za izraelske obrambne sile, voditelji naselitvenega gibanja pa ga utemeljujejo z ideološkimi zahtevami, ki prezirajo legitimne palestinske težnje,« je sporočil Kerry.
Prve ocene govora so bile v ZDA različne, od obžalovanja, da Kerry ni že prej jasno pokazal na »resnico, kako Izrael spodkopava možnosti za mirno soustanovitev dveh držav« (Nicholas Kristof, New York Times), do obtožb predstavnikov prihodnjega predsednika Donalda Trumpa, da je odhajajoča vlada izdala svojo tesno zaveznico. Veliko analitikov meni, da je bil govor bolj kot ameriški javnosti namenjen izraelski. Podobno kot je bil hiter odgovor Netanjahuja namenjen Američanom, saj je bila večina sinočnjega nastopa v Jeruzalemu v angleščini.
Izraelski premier je označil Kerryjeve besede za pristranske ter za obsedenost z židovskimi naselji. »Govor je bil tako neuravnotežen kot nedavna resolucija v varnostnem svetu«, saj naj bi »gradnjo hiš primerjal s pobijanjem ljudi« in naj bi bil laskanje palestinskemu boju proti Izraelu ter radikalen zasuk ameriške politike k Palestincem. »Stotine samomorilcev in tisoče raket ni omajalo naše zaveze miru«, a tega »ne moremo skleniti z nekom, ki zavrača tvoj obstoj«. Zato je »obžalovanja vredno in sramota, da Kerry ne vidi te preproste resnice«, po kateri je jedro konflikta vedno bila izraelska pravica do obstoja.
Netanjahu je nakazal, da stavijo na tesno sodelovanje s prihodnjo oblastjo v ZDA, saj ne dvomi, da »bodo premagali sedanje globoko nesoglasje« ter v sodelovanju z vlado in kongresom »omejili škodo«, ki jo je povzročila petkova resolucija. Ob tem upa, da Bela hiša ta čas ne bo podprla novih resolucij, saj po njegovih besedah objavljeni egiptovski dokumenti kažejo, da je bila sprejeta obsodba gradnje naselij »le vrh ledene gore«. Poudaril je, da »usode Izraela ne bodo kovali govori, resolucije ali konference v Parizu«, ampak bo oblikovana za pogajalsko mizo.
Netanjahujevo vnaprejšnje odrekanje srečanju ducata zunanjih ministrov sredi prihodnjega meseca v Parizu je poudarilo Kerryjevo ugotovitev, da je Izrael vse bolj mednarodno osamljen. To kaže soglasno glasovanje v varnostnem svetu (ob vzdržanih ZDA), saj »praktično vse države razen Izraela nasprotujejo politiki stalne širitve naselij«, je dejal ameriški zunanji minister, veto ZDA »bi le omogočil širjenje in legalizacijo spornih naselbin«.
Ponudil je načrt v šestih točkah, praktično povzetek dosedanjih prizadevanj za ustanovitev dveh držav na podlagi t. i. zelene črte in mej, določenih s premirjem po 6-dnevni vojni iz leta 1967, vključno s »pravičnimi menjavami ozemlja«. Obe bi si delili Jeruzalem kot mednarodno priznano prestolnico in omogočali svoboden pristop do svetišč. To so kritiki takoj označili za akademsko ponujanje istih rešitev, ki že več kot 20 let niso prinesle napredka. »Zavedam se, da noben govor ne bo prinesel miru. Toda realistični ukrepi bi lahko bili korak proti temu,« si tudi Kerry ni delal utvar.
