Ženski šport v vzponu: velik napredek, a izzivi ostajajo

V zadnjih letih so se množičnost in profesionalnost v ženskem športu, posledično pa tudi uspehi žensk v vrhunskem športu zelo povečali. To potrjujejo odmevni rezultati slovenskih športnic, na primer svetovne rekorderke, skakalke Nike Prevc, športne plezalke Janje Garnbret ali pa košarkarice Ajše Sivka, prve Slovenke, izbrane v prvem krogu nabora ameriške ženske košarkarske lige WNBA, in še mnogih drugih.

Dejstvo, da vzpon žensk v športu med drugim prinaša pomembne družbene, ekonomske, športne in kulturne priložnosti, je treba osvetliti tudi skozi prizmo kompleksnosti in družbenih resničnosti, s katerimi se ženske v športu še vedno srečujejo, pa pojasnjuje sociologinja dr. Saša Pišot, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.

Vprašanje, kako bi lahko dosegli, da bomo imeli le en šport in ne moškega in ženskega, je po njenih besedah treba obravnavati večplastno. »Pomembno je upoštevati zgodovinski kontekst in prevlado športa, ki je bil sprva rezerviran izključno za moške – nekateri športi so še vedno taki, na primer formula ena in moto GP. Res pa je, da smo v zadnjem desetletju priča velikim premikom glede zastopanosti po spolu, saj so bile lanske olimpijske igre v Parizu prve, ki so dosegle popolno spolno enakopravnost s kvotami za nastope Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Tudi Slovenijo je zastopala skoraj enakovredna ekipa: 44 športnic in 46 športnikov.«

Splošno gledano je v Sloveniji viden velik korak v razvoju in popularizaciji ženskega športa. »Lahko rečemo, da smo na dobri poti, vendar si izenačenosti ženskega in moškega športa vsaj še nekaj let ne predstavljam. Morda bi bilo tudi nesmiselno govoriti o 'spolno nevtralnem' športu, saj ne moremo prek karakteristik nekaterih športov, ki so po svoji naravi bolj 'ženski', spet drugi bolj 'moški', težnja po enakosti bi bila v tem primeru nesmiselna in neprimerna. Pomembno je, da kot družba zagotavljamo enake možnosti za participacijo v športu vsem, ne glede na spol, spolno identiteto, etično pripadnost in socialno-ekonomski položaj, in da ukvarjanje tako z rekreativnim kot profesionalnim športom ni zgolj tradicionalna domena moških, ampak osebna izbira,« še pojasnjuje Saša Pišot.

Pomembna vloga lokalnega okolja

Kakšni premiki so potrebni in kam je treba največ vlagati – ali v lokalno okolje, kjer se gradijo zvezde, ali v nacionalne zveze, da dajo večji poudarek ženskemu delu športa? Kot pravi sogovornica, ima pri tem zelo pomembno vlogo lokalno okolje, ki mora enakovredno podpirati talentirane mlade športnice in športnike ter jim zagotoviti spodbudne razmere za razvoj. To pa pomeni ustrezno športno infrastrukturo, strokovno usposobljen kader, torej trenerje in druge člane strokovnega tima, fizioterapevte, kineziologe, športne psihologe itd., ter izobraževalni sistem, ki omogoča usklajevanje športa s šolanjem.

»Klubi na lokalni ravni se še vedno pogosto spoprijemajo s finančnimi težavami, pomanjkanjem strokovnega kadra in preveliko odvisnostjo od prostovoljnega dela staršev. Lokalna okolja pogosto tudi tradicionalno razvijajo le eno vrsto športa, ki je največkrat usmerjena v moški šport, medtem ko vlaganje v nove športe ali ženske ekipe v obstoječih disciplinah ostaja skromno. Nacionalne zveze sledijo smernicam MOK pri uveljavljanju enakopravnosti, kar je opazno, vendar lokalno okolje s šolskim športom in klubi še vedno predstavlja prvo izkušnjo z organiziranim športom ter je pomemben temelj za nadaljnjo športno kariero mladih.«

Pomanjkanje znanstvenih raziskav

In kaj poglablja vrzel v razvoju in popularizaciji ženskega športa? Dr. Saša Pišot problem vidi v pomanjkanju znanstvenih raziskav na področju športne vadbe in treninga, osredotočenih specifično na vrhunske profesionalne in amaterske športnice. Pogosto se po njenem mnenju premalo zavedamo, da je uporaba znanstvenih dognanj, pridobljenih na moških športnikih, lahko neustrezna, če jih brez prilagoditve apliciramo na športnice, saj pri tem ne upoštevamo fizioloških, bioloških in drugih spolno specifičnih razlik. To pa lahko vodi do neprimernih ali celo škodljivih aplikacij v prakso v trenažnem procesu, regeneraciji ali rehabilitaciji.

»Za odpravljanje vrzeli so poleg raziskav na športnicah ključni tudi medijska pozornost, kar vpliva na zanimanje javnosti, sponzorska sredstva in financiranje. Manjši proračuni, namenjeni ženskim ekipam in posameznicam, posledično pomenijo slabše razmere za trening, strokovno podporo in razvoj športne kariere.« Dodaja, da je te vrzeli treba razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Pri nas so, kot pravi, žal še vedno razširjeni stereotipi in pričakovanja o tem, kateri športi naj bi bili »primerni« za ženske, kar zagotovo ne spodbuja zanimanja deklet za vstop v določene športe že v mladih letih.

»Poleg tega je v starejših generacijah še vedno precej zakoreninjeno prepričanje, da je povsem običajno, da fantje in moški svoj prosti čas namenjajo športu zaradi druženja, tekmovanja ali samodokazovanja, medtem ko je ženska rekreacija pogosto razumljena kot iskanje lepotnega ideala. Ta pa pogosto ni odobravana, saj naj bi bila skrb za otroke in dom še vedno primarna naloga ženske,« še pravi sogovornica.

Model napovedovanja poškodb

Na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper od januarja 2023 poteka triletni nacionalni projekt Strojno učenje kot obetavno orodje pri premoščanju vrzeli v preprečevanju poškodb pri ženskih ekipnih športih (J5-4594), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Zaključuje se konec leta. Projekt je zasnovan kot presečna študija telesne pripravljenosti, živčno-mišičnih parametrov športnic ter prospektivne opazovalne (kohortne) raziskave, ki beleži epidemiologijo športnih poškodb.

Kot pravi dr. Saša Pišot, bodo s pomočjo algoritmov strojnega učenja poskušali postaviti učinkovit model napovedovanja poškodb, ki bo opozoril na nesorazmerja v živčno-mišičnih parametrih in telesni pripravljenosti izmerjenih športnic ter s tem pripomogel k preprečevanju poškodb v populaciji športnic. V projekt je vključenih 250 športnic iz 16 slovenskih klubov, nogometnih, košarkarskih in odbojkarskih.

»Spremljanje poškodb še poteka, zato končnih rezultatov še nimamo. Druge raziskave kažejo, da imajo športnice v športih, ki vključujejo skoke, obračanje in nenadne zaustavitve, kot so nogomet, rokomet in košarka, v primerjavi z moškimi večje tveganje za poškodbe kolenskih križnih vezi (ACL) ter pogosteje doživijo preobremenitvene poškodbe. Te razlike naj bi bile povezane z anatomskimi, hormonskimi in živčno-mišičnimi karakteristikami,« še dodaja.

Podpora trenerkam alpskega smučanja

Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper v luči podpore za večjo vključenost žensk v šport kot partnerska organizacija sodeluje tudi v projektu Erasmus+ Sport: EWAS (Empowering Women in Alpine Skiing, ERASMUS-SPORT-2022-SCP 101089587) – Opolnomočenje žensk v alpskem smučanju pri aktivnostih, namenjenih odpravljanju ovir, s katerimi se soočajo trenerke ter vodilno in administrativno osebje v tem športu. Projekt se zaključuje aprila 2026, njihova naloga je bila raziskati ovire, zato so, kot pravi dr. Saša Pišot, pripravili mednarodno spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 240 trenerk alpskega smučanja.

»Rezultati so v veliki meri potrdili že prej zaznane ovire in težave, s katerimi se trenerke soočajo, od seksizma pri delu v 'moških' klubih, ekonomskih težav (nižje plačilo), usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter zdravstvenih vprašanj, pa do sistemskih izzivov (vstopni pogoji) v panogi trenerstva. Ti izsledki nam bodo v pomoč pri pripravi predlogov smernic za oblikovanje politik, ki so predvidene do konca projekta.« V okviru projekta bodo oblikovali šest izobraževalnih modulov za trenerke ter vodilno in administrativno osebje v smučarskih klubih, ki pokrivajo znanja iz priprave smuči in opreme; menedžmenta, vodenja in digitalnih kompetenc; priprave in postavitve prog, organizacije tekem; dobrobiti športnikov (psihološka priprava, kondicijska priprava in prehrana); etike in vodenja; ter podnebne spremembe in zimski športi.

»S pridobljenimi kompetencami bodo udeleženke v projektu prevzele vlogo vzornic ter spodbujale tekmovalke, da vztrajajo in nadaljujejo trenersko kariero v alpskem smučanju. S sodelovanjem več evropskih smučarskih zvez bo projekt prispeval k oblikovanju smernice za izboljšanje delovnih razmer trenerk, k večji strokovnosti in konkurenčnosti trenerk. Učna gradiva bodo dostopna vsem zainteresiranim na spletni strani projekta, kar pa prav tako predstavlja pomembno pobudo za večjo enakost spolov na mednarodni ravni (FIS),« je še pojasnila dr. Saša Pišot.