Koristna plat videoiger

Videoiger se že vse od njihovih začetkov drži slab prizvok, ne le zaradi pogosto nasilnih vsebin, temveč tudi zato, ker igralci med igranjem sedijo, torej s tem spodbujajo nezdrav, sedeči način življenja. A vse le ni tako črno in slabo.

Kot pravi doc. dr. Luka Šlosar z Inštituta za kineziološke raziskave v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, danes ni več vse tako črno. Tehnologija videoiger se je v teh letih namreč razvila daleč onkraj klasičnih kontrolerjev in ploščatih zaslonov.

»Aktivne videoigre in očala za navidezno resničnost prinašajo povsem novo izkušnjo neposredno v naše domove. Celoten spekter dogajanja je 360-stopinjski, kar omogoča popolno potopitev v digitalno ustvarjeno okolje. Oseba v tem okolju postane del digitalne resničnosti in se v celoti poglobi v njeno vsebino. Prav tako lahko z vsebino, predmeti in drugimi udeleženci sodeluje in manipulira. Tovrstna tehnologija vključuje sisteme za sledenje premikom glave, oči in telesa. Ti tehnološki dosežki pomenijo, da igranje iger danes deluje kot vstop v vzporedno realnost, kjer sta um in telo angažirana enako kot na pravem športnem igrišču,« razlaga sogovornik in dodaja, da danes številne športne ekipe in posamezniki že uporabljajo tovrstno tehnologijo. Z njo lahko bistveno obogatijo klasični trenažni proces.

»Na Inštitutu za kineziološke raziskave smo denimo ugotovili, da so mladi teniški igralci, ki so poleg trenažnega procesa redno igrali virtualni tenis, izboljšali nekatere pomembne sposobnosti, denimo hitrost reakcije, sprejemanje odločitev in inhibicije motečih elementov. Trenerji lahko digitalne vsebine in dražljaje prilagajajo glede na potrebe posameznika ter tako usmerjeno razvijajo spretnosti, kot sta sprejemanje odločitev v različnih situacijah in hitrost reakcije. Ne pozabimo, da je lahko tovrstna oblika treninga za športnika zelo zabavna in motivacijska, kar neposredno spodbuja večjo vključenost v vadbeni proces ter prispeva k učinkovitejšemu razvoju specifičnih gibalnih in kognitivnih sposobnosti, ki so ključne za športno uspešnost.«

Uporabna tudi v rehabilitaciji po športnih poškodbah

Opisana tehnologija videoiger pa ni uporabna le pri treningu, za zelo učinkovito se je izkazala tudi pri rehabilitaciji. »V študiji gibalne neaktivnosti, ki smo jo na Inštitutu za kineziološke raziskave izvedli v sodelovanju s partnerji v okviru projekta Interreg VI-A Italija–Slovenija X-BRAIN.net, smo na vzorcu desetih prostovoljcev, izpostavljenih dolgotrajnemu ležanju, proučevali učinkovitost kognitivnega treninga z uporabo navidezne resničnosti. Rezultati so pokazali, da je ta skupina v primerjavi s kontrolno skupino, ki ni bila deležna treninga, ohranila več mišične mase in moči ter dosegla boljšo inzulinsko občutljivost. Ti izsledki poudarjajo velik potencial strategij, ki temeljijo na videoigrah in navidezni resničnosti, pri preprečevanju strukturnega in funkcionalnega upada med obdobji gibalne neaktivnosti. Z vidika rehabilitacije so izjemno pomembni, saj smo dokazali, da lahko tovrstna tehnologija vpliva na plastične spremembe tako v centralnem kot perifernem živčnem sistemu. Aktivacija možganskih področij, ki bi sicer postala manj dejavna, ter ohranjanje prenosa informacij med možgani in mišicami omogočata učinkovitejše vzdrževanje mišične mase in moči, kar lahko bistveno pospeši proces rehabilitacije tudi pri športnikih.«

Občutno boljše ravnotežje, moč in gib

In kakšni so konkretni rezultati po športnih poškodbah? Kot pojasnjuje sogovornik, raziskave kažejo, da »pacienti, ki vključujejo protokole z uporabo navidezne resničnosti in videoiger, dosegajo funkcionalne cilje, kot so izboljšano ravnotežje, večja moč ali obseg giba, od 15 do 20 odstotkov hitreje kot tisti, ki izvajajo standardne rehabilitacijske programe. Rezultate lahko pripišemo predvsem visoki stopnji angažiranosti, ki jo omogočata zabavna in motivacijska narava tovrstne vadbe. Navidezna resničnost ne vpliva le na zmanjšanje zaznave bolečine in nelagodja, temveč tudi na večjo skladnost s programom, manj izpuščenih terminov in bolj tekoč potek rehabilitacije. Poleg tega omogoča hkratno aktivacijo motoričnih in kognitivnih sposobnosti (na primer gibanje ob sočasnih miselnih nalogah), kar je ključno za varno, učinkovito in celostno vrnitev v aktiven trenažni proces.«

V prihodnosti širša uporaba

Tehnologija videoiger skriva velik potencial tudi za širšo uporabo. Dr. Šlosar je glede tega jasen: sodobne tehnologije bodo postopoma presegle okvire vrhunskega športa in našle mesto v širši klinični in vsakdanji uporabi. »Platforme za telerehabilitacijo terapevtom že danes omogočajo spremljanje vadbe, ki jo pacienti izvajajo doma, pri čemer lahko na daljavo prilagajajo zahtevnost vaj ter zagotavljajo strokovno podporo in povratne informacije v realnem času. Številne študije potrjujejo pozitivne učinke vadbenih pristopov, ki vključujejo elemente igre in napredne tehnologije. Na Inštitutu za kineziološke raziskave smo v okviru projekta Interreg VI-A Italija–Slovenija X-BRAIN.net razvili in implementirali aktivne sobe, opremljene s tehnologijami, kot so očala za navidezno resničnost in konzole za aktivne videoigre. Te platforme že uporabljamo pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapi v akutni fazi zdravljenja. S tovrstno tehnologijo lahko uredimo dinamično, prilagodljivo in bolniku prilagojeno terapevtsko okolje, ki omogoča zgodnje, ciljno usmerjene intervencije ter pomembno prispeva k bolj učinkovitemu in celostnemu procesu rehabilitacije,« še pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bodo na jesenskem prvem kongresu Človek v gibanju govorili prav o najnovejših trendih in rehabilitacijskih pristopih, ki vključujejo sodobne tehnologije.