Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gradbeništvo 2024

Poziv državi k večletnim načrtom investicijskih programov

S slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v Opatiji na Hrvaškem se danes končuje dvomesečna poslovna kampanja medijske hiše Delo Investicije v gradbeništvu.
Konferenco, ki ponuja vpogled v ključne trende v gradbenem sektorju, organizirata medijska hiša Delo in hrvaški Jutarnji list. Na fotografiji z leve glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič ter odgovorni urednik Dela Bojan Budja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Konferenco, ki ponuja vpogled v ključne trende v gradbenem sektorju, organizirata medijska hiša Delo in hrvaški Jutarnji list. Na fotografiji z leve glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič ter odgovorni urednik Dela Bojan Budja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
27. 3. 2024 | 06:00
27. 3. 2024 | 16:29
7:19

Soorganizator dogodka je hrvaški dnevni časopis Jutarnji list.

Glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić je v pozdravnem nagovoru med drugim izpostavil pomembnost sodelovanja med gospodarstvi obeh držav, ki si tudi izmenjujeta izkušnje iz projektov. Gradbeni sektor beleži pozitivno rast že deveto leto zapored, prav tako podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo rast tudi v naslednjem obdobju. »Gradbeni sektor raste tudi zaradi močne zasebne potrošnje in obnove v potresu poškodovane infrastrukture ter s sredstvi iz skladov EU ter investicij v turizmu. Je pa tudi veliko izzivov, gradbeništvo na Hrvaškem zaposluje skoraj 8 odstotkov vseh zaposlenih, oziroma 105.000 oseb, se pa tudi sooča s pomanjkanjem delovne sile. Bomo pa danes razpravljali o tem, do kod smo prišli s sodobnimi tehnologijami v gradbeništvu, pa tudi o infrastrukturnih investicijah ter investicijah v ceste in železnice.«

Predvidljivost vlaganj v infrastrukturo je nujna

Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo je poudaril dinamičnost gradbene panoge. Obseg gradbenih del v evropskih državah Euroconstructa se je lani skrčil za približno 1,7 odstotka oziroma na 2,07 bilijona evrov. Od tega je 80 odstotkov odpadlo na visoke gradnje, 20 odstotkov na nizke gradnje.

Še močneje pa gradbena dejavnost upadla letos, po pričakovanjih za 2,1 odstotka. V največji krizi je gradbeništvo v Nemčiji, kjer je panoga v recesiji. Krč je najgloblji v stanovanjski gradnji, saj so se številni projekti ustavili. Stečaji v nemškem gradbeništvu so na rekordni ravni, in sicer že vsak peti insolvenčni postopek doleti gradbena in nepremičninska podjetja.

Pomembno, da se na rast trga dela in stabilna vlaganja v javne investicije gleda kot skupno zgodbo. Tako bo sistem vzdržen, dodana vrednost pa bo ostala v domačem prostoru, je poudaril Stojan Petrič. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pomembno, da se na rast trga dela in stabilna vlaganja v javne investicije gleda kot skupno zgodbo. Tako bo sistem vzdržen, dodana vrednost pa bo ostala v domačem prostoru, je poudaril Stojan Petrič. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Gradnjo stavb zavirajo povišana obrestna mera in precej višji gradbeni stroški materiala ter stroškov dela, ki so skupaj približno 50 odstotkov višji od povprečja v letu 2015. Ob tem pa tudi zmanjšana kupna moč gospodinjstev zaradi visoke inflacije in zmerne gospodarske rasti,« je povedal Petrič.

Na splošno bodo po ocenah mreže Euroconstruct naložbe v nove stanovanjske stavbe v Evropi leta 2026 za 6,4 odstotka nižje kot leta 2023, na drugi strani pa se bo po pričakovanjih gradnja inženirskih objektov do leta 2026 okrepila za 7,5 odstotka. Nadpovprečen bo zagon v segmentih energetike in železnic, prav tako v segmentu upravljanja voda.

Slovenija največ denarja namenja za modernizacijo železniške infrastrukture, v naslednjih letih nekaj milijard evrov. Enako Hrvaška, ki v prihodnjih desetih letih načrtuje investicije v višini 6,2 milijarde evrov. »V Sloveniji gradbeništvo zelo niha. Zato spodbujamo oblikovanje večletnih državnih načrtov oz. investicijskih programov. To bi pomagalo panogi, da se dolgoročno kadrovsko organizira in da se krepi doma najeta delovna sila, začenši z usmeritvami v šolskih klopeh. Tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem,« je opozoril Stojan Petrič.

Gradbeništvo četrti največji delodajalec

Spomnil je, da je gradbena panoga v Sloveniji četrti največji delodajalec, lani je v panogi delalo že 8,1 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev. Ob tem pa je prav gradbeništvo med panogami, kjer je pomanjkanje kadrov najbolj pereče, že skoraj polovica zaposlenih je tujih državljanov. Panoga sicer za mlade postaja čedalje bolj zanimiva tako zaradi čedalje bolj kompleksnih projektov in visoko zahtevnih opravil na gradbišču, ki so tudi rezultat tehnologij, ki so vse bolj prisotne tudi v gradbeništvu.

»Za kakovostno izvedbo projektov potrebujemo visoko kvalificirane in motivirane voditelje na gradbišču, ki ne le razumejo kompleksnost tehničnih vidikov, temveč imajo tudi sposobnost učinkovitega vodenja ekip,« je poudaril Petrič. Zelo pomembno je, da se na rast trga dela in stabilna vlaganja v javne investicije gleda skupaj. Tako bo sistem vzdržen, dodana vrednost pa bo ostala v domačem prostoru, je še opozoril.

Po pozdravnih nagovorih so uvodne govore imeli slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, podpredsednik hrvaške vlade ter minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković ter podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica.

Gradbeništvo v zelenem prehodu

V uvodu v prvi panel bo Stjepan Lakušić, rektor Univerze v Zagrebu, odgovarjal na vprašanje, ali je gradbeništvo pripravljeno na gradnjo prihodnosti. Sledila bo okrogla miza, na kateri bodo gostje moderatorja Mislava Togonala, sicer urednika in voditelja na Hrvaški radioteleviziji, razpravljali o vlogi gradbeništva pri zelenem prehodu. Sodelovali bodo Marko Trampuž, ki od leta 2022 deluje kot eden od dveh direktorjev podjetja Kolektor Construction, v katerega se povezujeta podjetji Kolektor Koling in Kolektor CPG, Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja GrECo skupine za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah, Blaž Miklavčič, glavni direktor GH Holding, Tomislav Kamenski, vodja oddelka za investicije in razvoj projektov v podjetju Kamgrad, Mirjana Čagalj, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet ter Velimir Vilović, član uprave NEXE.

Investicije v infrastrukturo in trajnostna mobilnost

Drugi panel bo s predstavitvijo primerjave investicij v cestno in železniško infrastrukturo odprl finančni svetovalec Bine Kordež. Okrogla miza, ki bo sledila, bo ponudila smernice za investiranje v infrastrukturo z vidika trajnostne mobilnosti. V razpravi bodo sodelovali Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji, Ivan Kršić, predsednik HŽ INFRA, Josip Škorić, predsednik uprave Hrvatske ceste, Damir Šoštarić, direktor uprave za EU sklade in strateško načrtovanje hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo, in Mario Šimić, vodja izgradnje Tehnično-logističnega centra Zagreb in nabave novih vlakov; moderator bo Mislav Togonal.

FOTO: Delo
FOTO: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine