Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gradbeništvo 2024

Zavarovanja eden od ključnih ukrepov pri obvladovanju tveganj

Damir Pelak, direktor GrECo International pravi, da v Sloveniji zaznavajo pomanjkanje večjih zavarovalnih kapacitet za kavcijska zavarovanja.
V Sloveniji sodelujemo pri skoraj vseh večjih gradbenih projektih, kot sta 2TDK, druga cev karavanškega predora itn., pravi Damir Pelak, direktor družbe GrECo International. FOTO: Blaž Samec/Delo
V Sloveniji sodelujemo pri skoraj vseh večjih gradbenih projektih, kot sta 2TDK, druga cev karavanškega predora itn., pravi Damir Pelak, direktor družbe GrECo International. FOTO: Blaž Samec/Delo
16. 3. 2024 | 06:00
17. 3. 2024 | 01:28
15:31

Za slovenske družbe zagotovo največja tveganja ostajajo kibernetski napadi, naravne nesreče, obratovalni zastoj, motnje v dobavnih verigah, primanjkljaj ustrezne delovne sile, plačilna nedisciplina in inflacija, je v intervjuju med drugim povedal Damir Pelak, direktor podjetja GrECo International.

Kako aktualne razmere vplivajo na vaše poslovanje?

V zadnjih dveh letih je kar precej težko delati v zavarovalništvu, sploh na slovenskem trgu. Globalno gledano so vojne, kibernetski napadi in naravne nesreče prispevali k temu, da so na pozavarovalnih trgih nastale neželene spremembe, ki se zdaj kažejo tudi na lokalnem trgu. Določene zavarovalne linije so se precej podražile, druge so ostale dokaj stabilne, nekaterih pa sploh ni mogoče dobiti, zaradi omejitev za našo regijo​ SEE. S tem, ko smo v preteklosti v Sloveniji imeli prevzeme in konsolidacije lokalnih zavarovalnic, se je slovenski zavarovalni trg precej zožil in postal zelo tog, včasih tudi neprijazen za sklepanje korporativnih zavarovanj.

V tem trenutku je skoraj nemogoče izvesti razpis za pridobitev ustreznih ponudb in pričakovati, da boš dobil vsaj tri konkurenčne ponudbe od »domačih« zavarovalnic. Vsekakor bi bilo naše delo, če ne bi bili del mednarodne skupine GrECo, ki nam omogoča pridobitev konkurenčnih zavarovanj tudi iz tujine, še bolj oteženo kot zdaj. Nove delovne razmere so prinesle tudi pozitivne spremembe in tako naše stranke postajajo vse bolj dovzetne tudi za ponudbe tujih zavarovalnic. To pa predvsem zaradi naše ustrezne strokovne podpore pri oceni tveganj in tudi zato, ker jim stojimo ob strani, ko se zgodi neljub škodni dogodek.

Katera tveganja po vašem mnenju letos še obstajajo?

Zagotovo največja tveganja za slovenske družbe ostajajo kibernetski napadi, naravne nesreče, obratovalni zastoj, motnje v dobavnih verigah, primanjkljaj ustrezne delovne sile, plačilna nedisciplina in inflacija. Moram poudariti, da je tako pri kibernetskem napadu kot pri naravnih nesrečah ponavadi obratovalni zastoj nosilec največjega dela škodnega zneska. Pri oceni obratovalnega zastoja je zato res pomembno, da je ta ustrezno ovrednoten in zavarovan za vsa potencialna tveganja. Konkurenca ne počiva in v vsakem trenutku preži na vašo napako s ciljem, da prevzame vaš tržni delež.

Če se podjetju zgodi hud škodni primer, kot se je, denimo, kočevskemu Melaminu, ki je po eksploziji zahteval daljši čas za odpravo nastale škode, boste zagotovo ostali brez načrtovanih prihodkov in dobička. Če se zgodi, da v nekem trenutku nimate zagotovljenih dovolj velikih zalog za izpolnitev naročil in hkrati prostih likvidnostnih sredstev za poplačilo vseh finančnih obveznostih, obstaja velika verjetnost, da boste izgubili številne kupce in konkurenca vas lahko tako močno premaga, da boste prisiljeni v preoblikovanje družbe, v skrajnem primeru njeno prodajo ali celo stečaj.

Damir Pelak: Družbe bodo morale posvečati več pozornosti preventivi in upravljanju preostalih tveganj in zavarovanj. FOTO: Blaž Samec/Delo
Damir Pelak: Družbe bodo morale posvečati več pozornosti preventivi in upravljanju preostalih tveganj in zavarovanj. FOTO: Blaž Samec/Delo

Gospod Pelak, ponujate specializirane rešitve za različna področja, med drugim za zavarovanja v gradbeništvu. Katera so za vaše stranke najzanimivejša?

Gradbeništvo se prilagaja in razvija, ker se uporabljajo nove tehnologije, novi kompozitni materiali, procesi so vse bolj digitalizirani. Prav zato je pomembno, da imate ob sebi ustreznega strokovnjaka za obvladovanje tveganj in zavarovanj, ne glede na to, kdo bo poskrbel za obvladovanje tveganj pri izvedbi gradbenega projekta, investitor ali izvajalec.

Pri nas imamo na ravni skupine organizirano strokovno skupino ljudi, ki so po izobrazbi inženirji, z večletnimi izkušnjami iz zavarovalništva, predvsem na področju gradbeno-montažnih zavarovanj, ocen tveganj in reševanja škod. Ta ekipa je bila vključena že v kar nekaj gradbenih projektov po Evropi, pri katerih lahko govorimo tudi o milijardnih zneskih za posamezen projekt. V Sloveniji sodelujemo pri skoraj vseh večjih gradbenih projektih, kot sta 2TDK, druga cev karavanškega predora itn.

Pogostost izredno velikih škod pri gradbenih projektih ni velika, predvsem zaradi vestnega izvajanja vseh varnostnih ukrepov pri izvedbi del, vendar verjetnost, da se zgodi nesreča, še vedno obstaja in takrat je lahko hudo. Na spletu lahko najdete veliko informacij, kaj se trenutno dogaja v Turčiji po lanskem potresu, kako se kazensko preganja gradbene družbe in njihove odgovorne zaradi neustrezne gradnje objektov, infrastrukture in neupoštevanja potencialnih tveganj. Nekateri so že spoznani za kazensko odgovorne in prestajajo zaporne kazni.

Katastrofalne škode se lahko zgodijo v različnih obdobjih, med gradnjo in po predaji objekta v uporabo, zato je zelo pomembno, da se sklene ustrezno zavarovalno kritje, ki zajema obe fazi, izgradnjo in garancijsko dobo. Vse to je treba upoštevati tudi pri vrednotenju projekta. V Sloveniji zaznavamo pomanjkanje večjih zavarovalnih kapacitet za kavcijska zavarovanja, in zato so gradbene družbe primorane jemati bančna jamstva, ki pa posledično vplivajo na njihovo kreditno zmožnost – tako da smo trenutno osredotočeni na to, da za svoje gradbene stranke najdemo ustrezne rešitve tudi na tem področju.

Kakšna je po vaši oceni vloga gradbeništva pri zelenem prehodu?

Precejšnja. Z ustrezno izgradnjo projektov na področju energetike in prometne infrastrukture pridobi država precejšnjo prometno pretočnost, manjši ogljični odtis, nova delovna mesta, prijetnejše bivalno okolje itn. Res je, da se s stroškovnega pogleda projekti dražijo, vendar, če želimo imeti dolgoročne trajnostne rešitve, moramo to povišanje stroškov vzeti v zakup, kot investicijo v boljši jutri. Primer, pred desetletji smo opustili vgradnjo svinčenih cevi, sedaj smo spet na točki, ko bo potrebno spremeniti določene navade in stvari, da bodo lahko naslednje generacije živele v primernem okolju, kot mi, ki imamo ta privilegij.

Slovenijo so avgusta lani prizadele obsežne poplave, ki so povzročile ogromno škodo in posledice za ljudi in za gospodarstvo. Kaj bi se lahko naučili iz takšnih naravnih katastrof?

Res je, to je bila največja naravna nesreča v zgodovini države. Poplave se sicer že nekaj časa kar redno ponavljajo. Poplava v Ljubljani z okolico leta 2010 nas ni dovolj izučila in pripravila na spremembe in ukrepe. Žal imam občutek, da bodo spomini na lansko poplavo hitro zbledeli, in v kratkem ne pričakujem novih drastičnih ukrepov, ki bi pripomogli k obvladovanju te nevarnosti. V Železnikih so čiščenje struge izvedli mimo zakonov in se tako rešili pred poplavo. Taki absurdi se ne smejo dogajati.

Če se prav spomnim, je bilo neposredne škode za slabih pet milijard evrov, izplačanih zavarovalnin pa zgolj za okoli 380 milijonov evrov. To razmerje jasno kaže, da prebivalstvo gleda na zavarovanja kot na nepotreben strošek, ki ga je treba minimalizirati ali sploh ne imeti, in ne kot na investicijo za varno prihodnost. Zavarovanja so eden ključnih ukrepov pri obvladovanju tveganj, a so pogosto neustrezno obravnavana in ovrednotena.

Le 15 odstotkov slovenskih družb sodeluje z neodvisnimi zavarovalnimi svetovalci, v tujini, predvsem na severu in zahodu, pa ta delež znaša 90 odstotkov. Vse dokler ni škode, stranke ne vidijo potrebe, niti prednosti tega, da bi ob sebi imele neodvisnega svetovalca, in to predvsem zaradi dolgoletnega prijateljskega odnosa z zastopniki izbranih zavarovalnic. Ko nastopi premoženjska škoda, pa se odnosi dostikrat zaostrijo, postanejo bolj strogo poslovni in takrat se za stranko, ki je laik na področju zavarovanj, posel konča največkrat neugodno. Zato bi si družbe morale čim prej izbrati primernega strokovnega in neodvisnega svetovalca, ki jim bo pripravil ustrezne rešitve. To ne sme biti ne dolgoletni prijatelj ne družinski član, ki bi ravno poznal nekaj osnov zavarovalništva, temveč strokovnjak z dokazano zgodovino izkušenj.

Primera, ki bi morala biti v poduk vsem slovenskim družbam, sploh dobaviteljicam polizdelkov ali surovin tujim kupcem, sta podjetji KLS Ljubno in TAB Mežica. Obe sta namreč utrpeli veliko premoženjsko škodo, končna posredna finančna škoda za njiju se bo šele pokazala. Poplava ni prizadela zgolj samih družb, ampak posledično tudi okolico in njihove kupce, ker je bila prekinjena dobavna veriga z njunih strani. Govorimo o velikih kupcih, kot je evropski gigant Volkswagen, ki je bil primoran začasno ustaviti produkcijo vozil na Portugalskem in v Nemčiji, ker ​​KLS Ljubno ni dobavljal polizdelkov. Drugi avtomobilski dobavitelji so imeli težave s produkcijo električnih vozil zaradi zamud z dobavo baterijskih sklopov, ki so nastale pri TAB Mežice. Prepričan sem, da bodo zaradi tega dogodka pri skupini Volkswagen poiskali alternativno rešitev, da se izognejo prihodnjim podobnim situacijam. To bi lahko vplivalo na višino naročil pri KLS Ljubno, ker bodo pri Volkswagnu želeli ustrezno prerazporediti možnost tveganja pri dobaviteljih. Enako velja tudi za TAB Mežica. Dopuščam možnost, da se tudi motim. Obema pa iskreno želim veliko uspeha, in če potrebujeta ustrezno podporo, smo jim pri GrECo na voljo.

Ali so se zaradi naravnih katastrof povečala povpraševanja po vaših specializiranih zavarovanjih?

Res so se. Povečano je zanimanje za kritje v primeru poplave. Stranke, ki so bile prizadete ob lanskih poplavah in so na poplavnih območjih, pa bodo tako v Sloveniji kot v tujini zdaj zelo težko pridobile želena kritja. V takem primeru je poplava pričakovan dogodek in zavarovalnice pričakovane škode ne krijejo. Dokler odgovorni ne bodo sprejeli ustreznih strokovnih ukrepov za preprečitev poplavljanja, bo žal tako. Zelo pomembno je še, da država nemudoma sprejme ukrepe, da se prepreči nadaljnja gradnja objektov na poplavnih območjih.

Nekaj več povpraševanja je opaziti tudi po kibernetskem zavarovanju, predvsem zaradi javnega obveščanja o lanskem kibernetskem napadu na HSE. Ugotavljamo pa, da stranke niso dovolj primerno ozaveščene niti pripravljene na potencialne kibernetske napade. Lahko vam povem, da je družba GrECo izvedla že nekaj zunanjih, torej neinvazivnih pregledov kibernetske varnosti pri slovenskih družbah, in ugotovili smo, da je njihova kibernetska obramba precej neustrezna.

Če vas morda zanima, kako so se testirane družbe odzvale, vam lahko povem, da večinoma negativno in niso želele komunicirati z nami. Zgolj nekaj jih je to našo gesto sprejelo dobronamerno. Povabili so nas na sestanek, tam smo jim predstavili tveganja in jim nato tudi svetovali, kako so lahko bolje pripravljeni in ustrezno zavarovani. Sklenitev kibernetskega zavarovanja je dolgotrajnejši proces kot na primer sklenitev klasičnega premoženjskega zavarovanja. Kadar zavarovanec nima sprejetih ustreznih ukrepov, visoke ravni varnosti, taka družba ne bo dobila ustreznega kritja. Za večje zavarovalne vsote se zavarovalna kritja sklepajo predvsem s tujimi zavarovalnicami. Brez ustrezne priprave in udeležbe specializiranega posrednika pa pri iskanju tovrstnih ponudb ne boste dobili niti odgovora, kaj šele kritja.

Le 15 odstotkov slovenskih družb sodeluje z neodvisnimi zavarovalnimi svetovalci, v tujini, predvsem na severu in zahodu, pa ta delež znaša 90 odstotkov, pravi Damir Pelak. FOTO: Blaž Samec/Delo
Le 15 odstotkov slovenskih družb sodeluje z neodvisnimi zavarovalnimi svetovalci, v tujini, predvsem na severu in zahodu, pa ta delež znaša 90 odstotkov, pravi Damir Pelak. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kakšno vlogo bi morala imeti zavarovalniška panoga, da bi podjetjem v prihodnje pomagala okrepiti njihovo odpornost na takšne ekstremne vremenske dogodke?

Predvsem svetovalno. Vendar menim, da večji delež za dvig zavedanja o pomembnosti upravljanja teh tveganj nosijo sama vodstva družb. Ni več dovolj, da finančni direktor upošteva zgolj finančna tveganja. Družbe bodo morale posvečati več pozornosti preventivi in upravljanju preostalih tveganj in zavarovanj. Varnostni inženirji morajo imeti večjo prepoznavnost in biti del vodstva pri strateških odločitvah v družbah. Zavarovanja nikakor ne morejo biti v domeni nabavne službe, ker je njihova glavna naloga nakup surovin, polizdelkov, izdelkov... po najnižji ceni, da ustvarijo največjo potencialno maržo. Na zavarovanja je potrebno gledati s perspektive obvladovanja tveganj in prenosa le-teh na zavarovalnice. Za tem stojim izključno na podlagi naših dolgoletnih izkušnjah in statistiki. Kadarkoli smo sodelovali s strankami, kjer so bila zavarovanja v domeni nabavne službe, so ta bila ta res izvedena cenovno zelo ugodno, vendar so bila po pregledu le-teh ugotovljena podzavarovanja, neustrezna kritja ali celo ni bilo nujno potrebnih kritij, itn.

In kako bi lahko zavarovalnice in vlade sodelovale s ciljem zmanjšanja finančnih posledic naravnih nesreč?

To lahko hitro uredimo, in sicer tako, da je zavarovanje premoženja obvezno prav za vse. Za fizične osebe in družbe je obvezno zavarovanje lastnega premoženja. Občine in država pa vsak za svoje premoženje. Predvsem je pomembno, da je pri slednjih poudarek predvsem na ustreznem kritju vitalne infrastrukture. V Evropi imajo obvezna premoženjska zavarovanja rešena že v Švici, na Poljskem, v Franciji in deloma v Romuniji.

Zavedati se morate, da so pričakovanja, da vam bo ob vsaki ujmi država nudila pomoč v obliki nepovratnih sredstev nespametna in pogubna, tako za prizadeto podjetje kot tudi za državo. Te pomoči nikoli niso v 100-odstotnem deležu glede na utrpljeno škodo. Upoštevajoč pogostost naravnih nesreč se bodo te državne podpore zagotovo zmanjševale, saj se bodo prej ali slej izčrpale finančne zaloge, razen če ne uvedemo nove davščine, kar si pa nihče ne želi. Vladi bi sporočil, da so na voljo rešitve, ki bi znale biti za državo finančno precej ugodnejše v primerjavi z direktnim izplačevanjem nepovratnih finančnih sredstev prizadetim v ujmah, vendar potrebujemo pravega sogovornika, ki nam bo konstruktivno prisluhnil.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine