Digitalizacija zdravstva ima številne pozitivne učinke, ki jih prepoznavamo kot ključne za učinkovitejši, dostopnejši in kakovostnejši zdravstveni sistem. Digitalna orodja, tehnologije in urejeni podatki pomembno zmanjšujejo administrativno breme, avtomatizirajo rutinska opravila ter omogočajo pametno upravljanje – od ustanov, postopkov, bolniških postelj do čakalnih dob in opreme.

Z vsem omenjenim se sproščajo zmogljivosti sistema ter zdravstvenega osebja, kar neposredno pripomore k boljši obravnavi pacientov, še poudarja Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje v Združenju za informatiko in telekomunikacije. Posebno pomembno vlogo pri digitalizaciji ima umetna inteligenca (UI), ki vse bolj podpira tudi zdravstveno stroko pri zgodnjem odkrivanju bolezni, analizi zdravstvenih slik, predlaganju diagnoz in pripravi personaliziranih terapij, še pravi Zorko. Pri tem dodaja, da UI že zdaj dopolnjuje odločanje zdravnikov in pomaga optimizirati klinične poti.

»Digitalni dostop za paciente prek storitev, kot so eNaročanje, eRecept ali telemedicina, omogoča večjo vključenost posameznika v zdravljenje ter izboljšuje dostop do zdravstvene oskrbe tudi v bolj oddaljenih regijah. Obenem digitalizacija pripomore k transparentnosti, boljši uporabi zdravstvenih podatkov za strateško načrtovanje, napovedovanje potreb in spremljanje kakovosti storitev. Sodobne tehnologije pomagajo tudi pri zniževanju stroškov zdravljenja – z manj napakami, racionalnejšo porabo virov in večjim poudarkom na preventivi. Ne nazadnje pa digitalna orodja pripomorejo k večji zdravstveni enakosti, saj omogočajo dostopnost storitev tudi ranljivim skupinam.«

Anže Droljc, direktor poslovnega razvoja v podjetju Better, pa dodaja, da gre pri digitalizaciji zdravstva za spremembo načina, kako zdravstveni sistemi delujejo, sodelujejo in skrbijo za paciente. »Digitalizacija omogoča boljšo povezanost, preglednost in kakovost oskrbe. Ključna prednost je dostop do podatkov v pravem trenutku, saj če ima zdravnik celovit vpogled v pacientovo zdravstveno zgodovino, lahko sprejema bolj informirane in varnejše odločitve.« Strinja se, da digitalizacija zmanjša tudi podvajanje, poveča učinkovitost ter razbremeni zdravstvene delavce administrativnega dela, saj so procesi avtomatizirani in standardizirani. Poleg tega omogoča večjo vključenost pacientov, ki lahko spremljajo svoje podatke, aktivno sodelujejo pri zdravljenju in prejemajo bolj prilagojeno oskrbo.

Še veliko razvojnega dela

Igor Zorko še dodaja, da tako tuje kot domače prakse potrjujejo, da je digitalizacija ključni gradnik sodobnega zdravstva. »Estonija je dober primer popolnoma digitaliziranega sistema, kjer imajo državljani varen in enoten dostop do vseh zdravstvenih podatkov ter digitalno urejanje receptov, napotnic in kartotek. V Veliki Britaniji uspešno uporabljajo umetno inteligenco za digitalno triažo in svetovanje pacientom na daljavo. Finska s pomočjo podatkov gradi temelje za zdravljenje, prilagojeno posamezniku, ki temelji na analizi posameznikovih genetskih značilnosti. V Sloveniji smo z vzpostavitvijo nacionalnega sistema oziroma podatkov eZdravje naredili pomembne korake, a nas čaka še veliko razvojnega dela.«

Pravi tudi, da podpirajo načrte in prizadevanja za digitalizacijo slovenskega zdravstva, kot so nacionalno podatkovno skladišče za uporabo zdravstvenih podatkov, in s tem temelj za nadaljnje uvajanje naprednih pristopov zdravljenja tudi z umetno inteligenco. Vse globalne smernice in prakse namreč jasno potrjujejo, da postajajo digitalizacija in urejeni podatki nepogrešljiv temelj vsakega sodobnega zdravstvenega sistema, pravi Zorko.

Umetna inteligenca kot ključni zaveznik

Anže Droljc pa poudarja pomembnost graditve digitalizacije na odprtih podatkovnih standardih, kot je openEHR, kar pomeni, da podatki niso zaklenjeni v posameznem sistemu, ampak so prenosljivi in uporabni v različnih okoljih, od osnovnega zdravstva do bolnišnic in domov za starejše. Po njegovih besedah digitalizacija predstavlja tudi podlago za inovacije, kot so uvedba umetne inteligence, personalizirana medicina, e-storitve za paciente in proaktivno upravljanje kroničnih bolezni.

Digitalizacija zdravstva ni več prihodnost – je sedanjost, dodaja Aleksander Žejn, glavni tehnološki direktor v podjetju Žejn. »Pacienti dobijo bolj pravočasno in ciljno obravnavo, zdravniki pa podporo pri odločanju, ki temelji na podatkih, ne zgolj na intuiciji. Umetna inteligenca je pri tem ključni zaveznik: prepoznava vzorce, napoveduje tveganja in že zdaj pomaga pri branju slik, spremljanju vitalnih funkcij in kliničnih poteh. Najpomembnejši je razvoj v smeri varne uporabe podatkov, povezovanja naprav (IoT), interoperabilnosti sistemov in osebno prilagojene medicine.«

Slovenija v evropskem projektu Tech4Cure nastopa kot enakovreden sogovornik v evropskem prostoru, konzorcij MedAI Vision pa združuje sedem slovenskih podjetij – XLAB, Caretronic, MESI, BioSistemika, Inden, Result in Žejn, ki je tudi nosilec.

Najpomembnejše smeri digitalizacije

In katere so glavne smeri digitalizacije v zdravstvenih sistemih? Digitalizacija zdravstva temelji na prepletu naprednih tehnologij in premišljene integracije v procese, pravi Igor Zorko. »Med ključne tehnološke smernice sodijo standardizirano in avtomatsko zbiranje velikih količin podatkov, uporaba UI za podporo odločanju in avtomatizaciji, razvoj naprednih elektronskih naprav za diagnostiko ter interoperabilnost sistemov, ki omogoča enoten in celovit vpogled v stanje pacienta.« Dodaja, da na ravni uporabe to pomeni večjo učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev, saj digitalna orodja omogočajo boljše upravljanje procesov v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter hitrejšo in natančnejšo obravnavo. »UI omogoča diagnostiko v realnem času, podprto z analizami iz različnih virov in primerov iz prakse, medtem ko digitalna orodja dopolnjujejo klasične metode zdravljenja – z ohranjanjem zanesljivosti, varnosti in kakovosti javnega zdravstvenega sistema.«

Zelo pomembna sta, pravi Zorko, tudi vzpostavitev nacionalnega, enotnega sistema zdravstvenih kartonov ter koncept zdravstva, temelječega na vrednosti, ki spodbuja merjenje, spremljanje in učenje iz dejanskih učinkov zdravljenja.

Anže Droljc pa pravi, da med ključnimi trendi izstopajo podatkovna platforma kot osnova digitalnega zdravstva, modularni informacijski sistemi, odprti standardi (kot so openEHR in FHIR) ter večja osredotočenost na pacienta. »Namesto velikih, togih sistemov, ki ne morejo slediti spremembam, se vse več zdravstvenih ustanov odloča za postmoderne arhitekture, sestavljene iz manjših, med seboj povezanih gradnikov. To prinaša večjo prilagodljivost, hitrejše uvajanje inovacij in bolj trajnostno upravljanje informacijskih rešitev. Tak pristop že vidimo v univerzitetnih bolnišnicah Karolinska ter Basel in Zürich, kjer uvajajo odprto infrastrukturo, ki jim omogoča boljšo povezanost in hitrejši razvoj novih rešitev.«

Verjamemo, še pravi Anže Droljc, da bo digitalizacija preoblikovala zdravstvo v bolj koordinirano, povezano in podatkovno podprto oskrbo. »Pacienti bodo imeli enoten zapis, dostopen na vseh ravneh oskrbe, zdravstveni delavci pa bodo razbremenjeni administracije in se bodo lahko bolj posvetili pacientom. Za to potrebujemo odprto in povezljivo infrastrukturo, ki ni odvisna od enega ponudnika, ampak temelji na standardih, ki so skupna podlaga za sodelovanje celotnega zdravstvenega ekosistema.«

Za boljšo obravnavo pacientov

Kako pa standardi GS1 podpirajo digitalno preobrazbo zdravstva za boljšo obravnavo pacientov? Marija Groznik Stanković, vodja zdravstvene dejavnosti v GS1 Slovenija, je pojasnila, da standardi GS1 omogočajo popolno sledljivost zdravil in medicinskih pripomočkov – od proizvodnje do uporabe pri pacientu. »Organizacija GS1 kot akreditirana izdajateljica oznak UDI (Unique Device Identification) pri evropski komisiji zagotavlja, da so ti izdelki identificirani skladno z evropsko regulativo (MDR – uredba o medicinskih pripomočkih, IVDR – uredba o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter direktiva o ponarejenih zdravilih – FMD). Z uporabo kod GS1 v bolnišnicah in lekarnah se procesi avtomatizirajo: od prejema in skladiščenja zalog, prek priprave in izdaje zdravil oziroma medicinskih pripomočkov, do evidentiranja uporabe pri pacientih. To evidentiranje zagotavlja vsaj pet temeljnih pacientovih pravic – kdo je zdravilo pripravil in aplikacijo izvedel, katero zdravilo, komu, kdaj, kje in zakaj je bilo aplicirano.«

In kot dodaja, so med ključnimi koristmi manj napak, večja varnost pacientov, manj ročnega vnašanja in prepisovanja podatkov ter več časa, ki ga zdravstveno osebje lahko nameni pacientom, kar je ključno v razmerah pomanjkanja kadra. Hkrati se povečujejo avtomatizacija, pretočnost in učinkovitost procesov, izboljšuje se organizacija ter optimizira celotna preskrbovalna veriga.

Standarde GS1 uporabljajo vsi ključni akterji v zdravstvu: proizvajalci zdravil in medicinskih pripomočkov, distributerji in logistični ponudniki, zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne in socialno‑varstvene ustanove ter zdravstveni delavci, ki s preprostim skeniranjem prihranijo čas in zmanjšajo možnost napak. »Poleg tega se na podatke, zapisane v GS1 kodah, sklicujejo tudi regulatorji in plačniki (na primer pri sledljivosti in nadzoru nad skladnostjo), ponudniki informacijsko‑tehnoloških rešitev ter drugi deležniki v preskrbovalni verigi. V določenih primerih imajo koristi tudi pacienti sami, saj z uporabo podatkov iz kod lahko preverijo pristnost zdravila ali pridobijo dodatne informacije o uporabi,« še dodaja sogovornica.