Korintski prekop prešla doslej največja ladja
Nov rekord je postavila križarka s 195,82 metra dolžine in 22,5 metra širine, pri čemer prekop meri le 25 metrov v širino. Ob dnu je še ožji.
Odpri galerijo
Med potjo križarke, ki jo je vlekel vlačilec, je bilo kdaj na obeh straneh ladje le po 0,7 metra prostora, so objavili pri podjetju Olsen Cruise Lines. FOTO: Youtube
Koliko lahko meri največja ladja, ki jo je še mogoče spraviti skozi tesen Korintski prekop, ki kontinentalno Grčijo loči od Peloponeza?
Kot poroča hrvaški Dubrovački vjesnik, je nov rekord 195,82 metra dolžine in 22,5 metra širine, kar ustreza dimenzijam turistične križarke Braemar, ki jo je na 6,4 kilometra dolgi poti skozi prekop vodil hrvaški kapitan Jozo Glavić.
Med potjo križarke, ki jo je vlekel vlačilec, je bilo kdaj na obeh straneh ladje le po 0,7 metra prostora, so objavili pri podjetju Olsen Cruise Lines, v kasti katerega je križarka. Njena pot skozi prekop je sicer potekala brez zapletov, skoraj vsi potniki pa so se povzpeli na palubo in spremljali dogajanje. Nad novim rekordom so bili navdušeni.
Korintski prekop je sicer podvig, katerega gradnja je mnoge Grke in še koga zaposlovala več tisočletij. Prvi, ki ga je predlagal, je bil tiran Periander v 7. stoletju pred našim štetjem, izkopati so ga nameravali tudi Rimljani, odprli pa so ga šele leta 1893. Danes je namenjen večinoma turističnim ladjam, saj je za moderne tovorne večinoma preozek.
Kot poroča hrvaški Dubrovački vjesnik, je nov rekord 195,82 metra dolžine in 22,5 metra širine, kar ustreza dimenzijam turistične križarke Braemar, ki jo je na 6,4 kilometra dolgi poti skozi prekop vodil hrvaški kapitan Jozo Glavić.
Med potjo križarke, ki jo je vlekel vlačilec, je bilo kdaj na obeh straneh ladje le po 0,7 metra prostora, so objavili pri podjetju Olsen Cruise Lines, v kasti katerega je križarka. Njena pot skozi prekop je sicer potekala brez zapletov, skoraj vsi potniki pa so se povzpeli na palubo in spremljali dogajanje. Nad novim rekordom so bili navdušeni.
FOTO: Youtube
Korintski prekop je sicer podvig, katerega gradnja je mnoge Grke in še koga zaposlovala več tisočletij. Prvi, ki ga je predlagal, je bil tiran Periander v 7. stoletju pred našim štetjem, izkopati so ga nameravali tudi Rimljani, odprli pa so ga šele leta 1893. Danes je namenjen večinoma turističnim ladjam, saj je za moderne tovorne večinoma preozek.
