Brexit v megli
Pozornost se počasi že obrača v prihodnost, v kateri bosta London in EU kot soseda usodno povezana.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Vrh je bil sicer res zgodovinski, a velika negotovost, ki še vedno spremlja brexit, jasno kaže, da zgodba še zdaleč ni končana. Približali smo se koncu začetka. Kljub temu lahko unija 27 članic bolj mirno čaka na razplet na Otoku, kjer še ni prepričljivih znamenj, kako se bodo odločili.
V pogajanjih je članicam uspelo obdržati enotnost. Britanska iluzija je bila, da bodo v pogajalskem procesu razklali Unijo in z različnimi ponudbami izigravali članice drugo proti drugi. Pogosto kritizirani bruseljski birokratski stroj je s politično podporo dobro deloval.
Pravila notranjega trga, ki so nekakšna svetinja EU in vključujejo prost pretok ljudi, ostajajo nedotaknjena. Strategija, s katero je London hotel obdržati koristi članstva in se odreči bolj neprijetnim stvarem, je bila od samega začetka obsojena na neuspeh.
Ker je brexit sam po sebi negativen proces – obe strani bosta izgubili –, so pogajalci ves čas sledili logiki minimalizacije škode. Nastal je sporazum, ki je sicer laže prebavljiv za EU, a na drugi strani so britanski zagovorniki brexita obljubljali stvari, ki so v danih okoliščinah povsem neuresničljive.
Ne glede na nepredvidljivost dogajanja na Otoku v Bruslju vlada prepričanje, da se bodo britanski poslanci na koncu odločili racionalno – skladno z interesi podjetij in volivcev v svojem okrožju. Pričakovanje, da bo načrt B, ki bi začel nastajati po zavrnitvi sporazuma, ugodnejši, je še ena iluzija.
Tako se pozornost počasi že obrača v prihodnost, v kateri bosta Združeno kraljestvo in EU27 kot soseda usodno povezana na gospodarskem, političnem in varnostnem področju. Tako kot je bil London zadnjih 45 let z eno nogo zunaj EU, bo najbrž iz lastnih interesov z eno nogo ostal povezan s celino.
A najprej se mora razkaditi megla.
V pogajanjih je članicam uspelo obdržati enotnost. Britanska iluzija je bila, da bodo v pogajalskem procesu razklali Unijo in z različnimi ponudbami izigravali članice drugo proti drugi. Pogosto kritizirani bruseljski birokratski stroj je s politično podporo dobro deloval.
Pravila notranjega trga, ki so nekakšna svetinja EU in vključujejo prost pretok ljudi, ostajajo nedotaknjena. Strategija, s katero je London hotel obdržati koristi članstva in se odreči bolj neprijetnim stvarem, je bila od samega začetka obsojena na neuspeh.
Ker je brexit sam po sebi negativen proces – obe strani bosta izgubili –, so pogajalci ves čas sledili logiki minimalizacije škode. Nastal je sporazum, ki je sicer laže prebavljiv za EU, a na drugi strani so britanski zagovorniki brexita obljubljali stvari, ki so v danih okoliščinah povsem neuresničljive.
Ne glede na nepredvidljivost dogajanja na Otoku v Bruslju vlada prepričanje, da se bodo britanski poslanci na koncu odločili racionalno – skladno z interesi podjetij in volivcev v svojem okrožju. Pričakovanje, da bo načrt B, ki bi začel nastajati po zavrnitvi sporazuma, ugodnejši, je še ena iluzija.
Tako se pozornost počasi že obrača v prihodnost, v kateri bosta Združeno kraljestvo in EU27 kot soseda usodno povezana na gospodarskem, političnem in varnostnem področju. Tako kot je bil London zadnjih 45 let z eno nogo zunaj EU, bo najbrž iz lastnih interesov z eno nogo ostal povezan s celino.
A najprej se mora razkaditi megla.
