Svet, ki ga ne razumemo več
Ekonomske posledice epidemije so zelo hude, velike bodo tudi družbene spremembe.
Odpri galerijo
FOTO: Nasa
V zadnjem času sta se zgodili dve stvari, ki sta razumevanje sveta in njegovega delovanja postavili na glavo. Prva je pandemija, ki je začasno ustavila Kitajsko, Evropo in ZDA. Novo krizo so futurologi napovedovali, kljub vsemu pa je prišla v obliki, ki je bila do zdaj neznana.
Sedanje nalezljive bolezni je napredek medicine omejil, zdelo se je, da se primer izbruha – takšen, kot je bil španska gripa – ne more več zgoditi. Izbruh sarsa je ostal omejen na Azijo, edino omembe vredno žarišče je bilo v Kanadi, ki pa so ga hitro obvladali. Koronavirus je drugačen, bolj trdoživ in svet je bil nanj nepripravljen. Ekonomske posledice ustavitve so zelo hude, velike bodo tudi družbene spremembe, navaditi se bo treba na neko novo realnost, na primer na več dela na daljavo, na šolo na daljavo. Zelo verjetno se bodo spremenili tudi medčloveški odnosi, tudi odnos do kapitala. Globalizacija se bo verjetno upočasnila.
Drugi šok se je zgodil v ponedeljek, ko se je z ameriško nafto trgovalo v negativnem območju oziroma, povedano drugače, je bilo treba plačati za to, da je nafto kdo sploh prevzel in uskladiščil. Navajeni smo bili, da se cena nafte zvišuje v dobrih časih in znižuje, ko so časi slabi. Za nafto so bili v preteklosti veliki geostrateški spopadi, svetovne sile so se sistematično ukvarjale z zagotavljanjem naftnih virov, nazadnje si je Kitajska zagotavljala naftne vire v Afriki. Skok v negativno območje je bil posledica zmanjšanja povpraševanja ob nespremenjenem črpanju. To seveda ne pomeni, da za nafto dolgoročno ne bo treba plačevati in da vam bodo drugi plačali, če bi točili gorivo za avtomobil. Je pa ta dogodek lahko opozorilo, da se bo poraba nafte dolgoročno znižala. Električni avtomobili bodo nadomestili klasične, svet je plastiki napovedal vojno. Nafta bo še dolgo pomembna surovina, a njena vloga se bo spremenila.
Kaj vse to pomeni za vaše življenje in delo, za posel? Gotovosti ni več, vzorce vedenja, ki smo jih poznali v preteklosti, bo treba pozabiti, državnega intervencionizma pa bo najbrž več. Verjetno nas čaka še kakšen dogodek, ki bi ga pred leti lahko imeli za nemogočega. Od nas je odvisno, ali bomo znali najti odgovore in se prilagoditi.
Prebertite tudi: Nafta ni mrtva, spet bi lahko tekla kri
Sedanje nalezljive bolezni je napredek medicine omejil, zdelo se je, da se primer izbruha – takšen, kot je bil španska gripa – ne more več zgoditi. Izbruh sarsa je ostal omejen na Azijo, edino omembe vredno žarišče je bilo v Kanadi, ki pa so ga hitro obvladali. Koronavirus je drugačen, bolj trdoživ in svet je bil nanj nepripravljen. Ekonomske posledice ustavitve so zelo hude, velike bodo tudi družbene spremembe, navaditi se bo treba na neko novo realnost, na primer na več dela na daljavo, na šolo na daljavo. Zelo verjetno se bodo spremenili tudi medčloveški odnosi, tudi odnos do kapitala. Globalizacija se bo verjetno upočasnila.
Drugi šok se je zgodil v ponedeljek, ko se je z ameriško nafto trgovalo v negativnem območju oziroma, povedano drugače, je bilo treba plačati za to, da je nafto kdo sploh prevzel in uskladiščil. Navajeni smo bili, da se cena nafte zvišuje v dobrih časih in znižuje, ko so časi slabi. Za nafto so bili v preteklosti veliki geostrateški spopadi, svetovne sile so se sistematično ukvarjale z zagotavljanjem naftnih virov, nazadnje si je Kitajska zagotavljala naftne vire v Afriki. Skok v negativno območje je bil posledica zmanjšanja povpraševanja ob nespremenjenem črpanju. To seveda ne pomeni, da za nafto dolgoročno ne bo treba plačevati in da vam bodo drugi plačali, če bi točili gorivo za avtomobil. Je pa ta dogodek lahko opozorilo, da se bo poraba nafte dolgoročno znižala. Električni avtomobili bodo nadomestili klasične, svet je plastiki napovedal vojno. Nafta bo še dolgo pomembna surovina, a njena vloga se bo spremenila.
Kaj vse to pomeni za vaše življenje in delo, za posel? Gotovosti ni več, vzorce vedenja, ki smo jih poznali v preteklosti, bo treba pozabiti, državnega intervencionizma pa bo najbrž več. Verjetno nas čaka še kakšen dogodek, ki bi ga pred leti lahko imeli za nemogočega. Od nas je odvisno, ali bomo znali najti odgovore in se prilagoditi.
