Policija preverja »posege z radirko« na občini
Tožilstvo čaka na ugotovitve policije o pobudi za odstop Bojana Šrota, ki se je skrivnostno skrčila na eno samo vprašanje
Odpri galerijo
Nekdanji svetnik Mirko Fric Krajnc na seji, na kateri je Bojanu Šrotu predlagal odstop z županske funkcije. FOTO: Brane Piano
Celje – Vodja celjskega okrožnega državnega tožilstva Ivan Žaberl je potrdil, da tožilstvo še čaka na ugotovitve policije, ki so ji lani v preverjanje odstopili anonimno prijavo o sumu ponarejanja listin mestnega sveta mestne občine Celje. Gre za primer zdaj že nekdanjega mestnega svetnika Stranke za delovna mesta Mirka Frica Krajnca. Ta je junija lani strokovnim službam mestnega sveta očital, da so ponaredile oziroma priredile njegovo pobudo z zasedanja mestnega sveta 15. maja 2018, v kateri je županu Bojanu Šrotu predlagal odstop.
Primer je ponovno zanimiv že zato, ker je Krajnc šele pred kratkim prejel odgovor vodje strokovne službe mestnega sveta Tine Vrečko ter v prejšnjem in tudi v tem mandatu predsednika statutarne komisije mestnega sveta Damirja Ivančića, čeprav se je na statutarno komisijo obrnil že 11. julija lani, odgovor pa so mu napisali 29. januarja letos.
Od statutarne komisije je zahteval, da se opredeli do »ponarejanja listin«, ki si ga je po njegovem mnenju dovolila strokovna služba, saj njegove pobude za odstop župana na majski seji ni vključila v zapisnik seje in je šest izmed sedmih točk pobude za Šrotov odstop izbrisala. Šrot je na seji takrat dejal, da to niso bile pobude, temveč povzetek »gostilniških debat« in stvari, ki nimajo »povezave z realnostjo«, zato Krajnčevega pisanja ni mogoče šteti za pobude.
Res je šlo za več očitkov, ki jih je izrekel Krajnc in nato tudi pisno oddal, potem pa so izginili iz zapisnika seje. Govoril je o sporni menjavi zemljišč med MO Celje in podjetjem CEP, dejal, da Šrot v 20 letih ni poskrbel za nov prostorski načrt, da ni zgradil obvoznice sever–jug, da se okoljska sanacija Celjske kotline ne začne, da ni uredil vprašanja 5,3 milijona evrov vrednih zemljišč, ki jih je občina dala za gradnjo srednjih šol … Spomnil je na še več po njegovem spornih ravnanj župana Šrota, potem pa izrazil domnevo o tihem lastništvu županovega brata v podjetju VOC, ki mu je župan hotel dodeliti koncesijo za vzdrževanje občinskih cest. »Kaj počno organi pregona, vedo samo oni, tako da bi bilo najlaže za vse, da nemudoma odstopite,« je takrat predlagal Šrotu.
To je bilo očitno preveč tudi za strokovno službo mestnega sveta, ki je v zapisniku seje pustila le iz predloga izrezano Krajnčevo vprašanje o prodaji dvorca Lanovž s parkom za ceno štirisobnega stanovanja ter njegov podpis.
Julija lani je Krajnc od občinske statutarne komisije zahteval, da se opredeli do takšnega »ponarejanja listine«. Komisija se je sestala 22. avgusta, vodil pa jo je svetnik SD Damir Ivančić, ki je za Delo novembra povedal, da se je komisija razglasila za nepristojno, Krajnca pa da so napotili na organe pregona. Odpisali mu niso, saj nas je Krajnc takrat opozoril, da odgovora še ni prejel. Obenem se je na celjskem tožilstvu znašla anonimna prijava, v kateri je zapisano: »Na seji [statutarne komisije] naj bi se tudi identificirala oseba, ki je dokument ponaredila, češ da ji original ni bil všeč.«
Ivančić, ki ga je mestni svet tudi v novem mandatu imenoval v statutarno komisijo in jo spet vodi, je komisijo prvič v novem mandatu sklical 16. januarja. Na njej je strokovni službi mestnega sveta naročil, naj Mirku Fricu Krajncu pošljejo sklepe, ki so jih sprejeli 22. avgusta lani. To so storili, a v sklepih ni ničesar o napotitvi na organe pregona. Poleg sklepa, da statutarna komisija ni pristojna za odločanje o Krajnčevi zahtevi, so mu v vednost poslali tudi sklep, da so vsi organi MO Celje dolžni »vprašanja, pobude in pripombe članov sveta v celoti objaviti v obliki, kot so podani«.
Primer je ponovno zanimiv že zato, ker je Krajnc šele pred kratkim prejel odgovor vodje strokovne službe mestnega sveta Tine Vrečko ter v prejšnjem in tudi v tem mandatu predsednika statutarne komisije mestnega sveta Damirja Ivančića, čeprav se je na statutarno komisijo obrnil že 11. julija lani, odgovor pa so mu napisali 29. januarja letos.
Od statutarne komisije je zahteval, da se opredeli do »ponarejanja listin«, ki si ga je po njegovem mnenju dovolila strokovna služba, saj njegove pobude za odstop župana na majski seji ni vključila v zapisnik seje in je šest izmed sedmih točk pobude za Šrotov odstop izbrisala. Šrot je na seji takrat dejal, da to niso bile pobude, temveč povzetek »gostilniških debat« in stvari, ki nimajo »povezave z realnostjo«, zato Krajnčevega pisanja ni mogoče šteti za pobude.
Svetnik Mirko Fric Krajnc je pobudo za odstop župana Šrota podal 15. maja 2018. V zapisniku seje junija 2018 je nekdo njegovo pobudo spremenil v eno kratko vprašanje. Občinska statutarna komisija je Krajnčevo pritožbo obravnavala 22. avgusta 2018. Odgovor s sklepi komisije so Krajncu poslali šele 29. januarja 2019.
Res je šlo za več očitkov, ki jih je izrekel Krajnc in nato tudi pisno oddal, potem pa so izginili iz zapisnika seje. Govoril je o sporni menjavi zemljišč med MO Celje in podjetjem CEP, dejal, da Šrot v 20 letih ni poskrbel za nov prostorski načrt, da ni zgradil obvoznice sever–jug, da se okoljska sanacija Celjske kotline ne začne, da ni uredil vprašanja 5,3 milijona evrov vrednih zemljišč, ki jih je občina dala za gradnjo srednjih šol … Spomnil je na še več po njegovem spornih ravnanj župana Šrota, potem pa izrazil domnevo o tihem lastništvu županovega brata v podjetju VOC, ki mu je župan hotel dodeliti koncesijo za vzdrževanje občinskih cest. »Kaj počno organi pregona, vedo samo oni, tako da bi bilo najlaže za vse, da nemudoma odstopite,« je takrat predlagal Šrotu.
To je bilo očitno preveč tudi za strokovno službo mestnega sveta, ki je v zapisniku seje pustila le iz predloga izrezano Krajnčevo vprašanje o prodaji dvorca Lanovž s parkom za ceno štirisobnega stanovanja ter njegov podpis.
Julija lani je Krajnc od občinske statutarne komisije zahteval, da se opredeli do takšnega »ponarejanja listine«. Komisija se je sestala 22. avgusta, vodil pa jo je svetnik SD Damir Ivančić, ki je za Delo novembra povedal, da se je komisija razglasila za nepristojno, Krajnca pa da so napotili na organe pregona. Odpisali mu niso, saj nas je Krajnc takrat opozoril, da odgovora še ni prejel. Obenem se je na celjskem tožilstvu znašla anonimna prijava, v kateri je zapisano: »Na seji [statutarne komisije] naj bi se tudi identificirala oseba, ki je dokument ponaredila, češ da ji original ni bil všeč.«
Ivančić, ki ga je mestni svet tudi v novem mandatu imenoval v statutarno komisijo in jo spet vodi, je komisijo prvič v novem mandatu sklical 16. januarja. Na njej je strokovni službi mestnega sveta naročil, naj Mirku Fricu Krajncu pošljejo sklepe, ki so jih sprejeli 22. avgusta lani. To so storili, a v sklepih ni ničesar o napotitvi na organe pregona. Poleg sklepa, da statutarna komisija ni pristojna za odločanje o Krajnčevi zahtevi, so mu v vednost poslali tudi sklep, da so vsi organi MO Celje dolžni »vprašanja, pobude in pripombe članov sveta v celoti objaviti v obliki, kot so podani«.
