Ljubljana – Delovna skupina, ki od septembra pripravlja etični kodeks, bi se že ta teden lahko ponovno sestala in naredila pomemben korak s sprejetjem tega dokumenta, na pomanjkanje katerega slovenske poslance opominjajo Skupina držav proti korupciji v Svetu Evrope (Greco), protikorupcijska komisija in Transparency International Slovenia že vse od leta 2012. Osnutek kodeksa je namreč že napisan, do srede januarja pa so poslanske skupine lahko vodji skupine
Igorju Zorčiču, sicer vodji poslanske skupine SMC, posredovale še dodatne pripombe.
Sedanja različica etičnega kodeksa je z enajstimi členi zelo kratka, v njej pa ni vsebin, ki jih že urejajo zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, zakon o poslancih ali kazenski zakonik. Kodeks določa, kakšno naj bi bilo na načelni ravni vedenje, ki zagotavlja ugled in integriteto funkcije državnega poslanca ter samega državnega zbora. Na primer, poslanci naj bi se prizadevali delovati v dobro države in njenih državljanov, njihovo vedenje naj bi bilo dostojno in spoštljivo tudi zunaj sej državnega zbora, ravnanje pa okoljsko ozaveščeno. Kot dobri gospodarji naj bi ravnali s sredstvi, ki so jim zaupana. Za svoje delo pa, vsaj tako določa tudi osnutek poslanskega kodeksa, ne bi smeli sprejemati nobenih dodatnih plačil ali daril.
Kot je razvidno iz odgovorov poslanskih skupin, je večina sprejetju etičnega kodeksa naklonjena, a glede nekaterih vprašanjih še dvomijo. V Levici tako poudarjajo, da so sedanje zaveze preveč splošne in da ni omenjenih zadev, ki so bile ta mandat že sporne, na primer o nezdružljivosti funkcij, kjer je dvome sprožil manjšinski poslanec
Ferenc Horváth, ki še vedno ostaja predsednik madžarske narodnostne organizacije. »Treba bi bilo napisati dokument, ki ima vsaj neke varovalke, kakršne ima kodeks evropskega parlamenta, v katerem je fokus na razkritju poslovnih povezav. In da so v primeru kršitev tudi sankcije, zato bi verjetno morali spremeniti poslovnik in zakon,« pravi vodja poslanske skupine Levice
Matej T. Vatovec.
Osnutek etičnega kodeksa je skoraj pripravljen – je za to tudi politična volja? Prvak SNS Zmago Jelinčiču nasprotuje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Sedanji osnutek etičnega kodeksa za manjše kršitve predvideva tri vrste opominov, in sicer brez javne objave, za hujšo kršitev objavo na spletni strani državnega zbora in za ponavljajočo se hujšo kršitev opomin z razglasitvijo kršitve na naslednji seji državnega zbora. O kršitvi bi se morali izreči poslanci, postopek pa bi sprožili predsedniki in podpredsedniki državnega zbora – eden od njih prihaja iz opozicije –, ki bi bili tako nekakšen filter. Da opominov ne bi zlorabljali za obračunavanje med koalicijo in opozicijo, bi bilo po besedah Igorja Zorčiča ključno, da bi o zadevi presojali z ustrezno, na primer dvetretjinsko večino.
Protikorupcijska komisija (KPK) poslance opozarja, da je ključna tudi transparentnost postopkov. »Že sama neodzivnost telesa, pristojnega za nadzor nad izvajanjem kodeksa etike, ali čezmerna strpnost do kršitev poslancev bi javnost opozorila, da bi se ta lahko ustrezno odzvala in na poslance naslovila svoja pričakovanja,« poudarjajo na KPK, kjer se zavedajo, da je vprašanje sankcije odvisno tudi od pravnega okvira. Glede na sedanjega s kodeksom etike namreč ne bi mogli niti predvideti razrešitve poslanca.
Vprašanje politične volje
In prav sankcije, o katerih imajo poslanci tudi diametralno nasprotne poglede, bi spet lahko zavrle sprejemanje etičnega kodeksa. Vodja skupine Igor Zorčič zato pričakuje, da bodo poslanske skupine konstruktivne in ne bodo dajale pripomb, ki bi nakazovale, da bi se kodeksu tudi v tem mandatu radi izognili. Začetek sprejemanja kodeksa sega v leto 1993, ko so ob obravnavi predloga zakona o parlamentarni preiskavi z osnutkom zakona sami podali predlog za sestavo etičnih pravil, a zadostne volje do zdaj ni bilo.
V tokratnem sklicu kodeksu eksplicitno nasprotujejo le v SNS, njihov predsednik
Zmago Jelinčič, ki so ga zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal v korist Azerbajdžana dosmrtno izključili iz Sveta Evrope, navaja, da bi bil etični kodeks le še dodatna cenzura in da nastaja le zato, da bi KPK dobila »dve točki več pri Grecu«. Negotova je tudi podpora NSi, ki se za sodelovanje v skupini za pripravo etičnega kodeksa ni odločila.
Kaj pa drugi parlamenti v EU?
Na podlagi razpoložljivih podatkov v raziskovalnem oddelku državnega zbora ugotavljajo, da je več kot polovica parlamentov oziroma poslanskih zbornic držav članic EU sprejela posebne etične kodekse za poslance. V nekaterih državah je kodeks v postopku sprejemanja oziroma v fazi razprave (Ciper, Slovaška). V parlamentih, kjer posebnega kodeksa za poslance nimajo, urejata vprašanja s področja etike poslovnik in druga zakonodaja (ali celo ustava – Finska). Znotraj parlamentov pogosto deluje tudi poseben organ za etična vprašanja oziroma pooblaščenec za etiko. Tako imajo na primer v grškem parlamentu stalni odbor za parlamentarno etiko, posebne odbore/komisije za etiko imajo tudi v Latviji, Litvi, na Poljskem in drugje. V Franciji deluje poseben pooblaščenec za etiko, ki ima poleg svetovalne vloge še različna druga pooblastila, tudi nadzorna. V spodnjem domu Združenega kraljestva pa imajo oboje – poseben odbor in pooblaščenca za standarde.
