SDS in NSi z oceno ustavnosti nad izvrševanje državnega proračuna
Gre za vprašanje higiene, discipline, stabilnih javnih financ in spoštovanja vladavine prava, poudarjajo. V premierovem kabinetu dogajanja še ne komentirajo.
Odpri galerijo
V SDS opozarjajo, da je razkorak med ustvarjenim in porabljenim vreden 270 milijonov evrov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – V opozicijski strankah SDS in NSi so s skupnimi močmi ustavnim sodnikom predložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju proračuna za letos in preteklo leto ter rebalansa za letos. Prvi in drugi sta povezana, saj zakon izvršuje rebalans.
Prav tako je na ustavno sodišče romala tudi zahteva za presojo ustavnosti odloka o okviru za pripravo proračuna, ki se nanaša na sektor države, je napovedal poslanec Andrej Šircelj. Pričakuje, da bo sodišče zadevo obravnavalo prednostno, kot so tudi predlagali, saj je zadeva »urgentna«.
V strankah so prepričani, da so omenjeni predpisi v nasprotju z zakonom o fiskalnem pravilu, zato bi moralo ustavno sodišče razveljaviti zakon in odlok ter vladi oziroma poslancem v enem mesecu naložiti sprejetje zakona, ki fiskalno pravilo upošteva. Pri tem se naslanjajo na ustavo.
»Gre za prvovrstno ustavnopravno vprašanje: ali se bosta vlada in posledično tudi državni zbor, ki je izglasoval proračun, držala ustavnopravnih norm. Navsezadnje gre tudi za to, da se uvede disciplina na fiskalnem področju, da se troši toliko, kot se ustvari,« je poudaril Šircelj.
V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca so za Delo pojasnili, da predsednik zadeve ne bo komentiral, dokler ne bo o njej uradno obveščen.
Neskladnost med odhodki in prihodki je pred časom ugotovil fiskalni svet.
Zaradi tega zneska se na ekonomskem področju sicer ne bo zgodilo kaj dosti, je priznal Šircelj, vendar dodal, da gre za vprašanje higiene, discipline, stabilnih javnih financ in spoštovanja vladavine prava.
Ker je fiskalni svet neodvisen organ, je prav, da imajo njegova stališča vpliv, so še prepričani v stranki.
Dolgoročno in srednjeročno spoštovanje teh zakonov, na katere se je vlada požvižgala, zagotavlja stabilne javne finance, ki vplivajo na večjo blaginjo državljanov in večjo zaposljivost, je še obrazložil poslanec.
Tudi v NSi, kjer so bili do predlogov kritični že takrat, ko so jih sprejemali, pravijo, da je upoštevanje fiskalnega pravila v tako pomembnih dokumentih eden od temeljnih pogojev spoštovanja pravne države. Zahtevo utemeljujejo z že omenjeno ustavno določbo, ki jo podrobneje določa zakon o fiskalnem pravilu. Ta vsebuje matematično formulo za izračun najvišje dopustne višine izdatkov, katere spoštovanje nadzira fiskalni svet.
»Glede na oceno fiskalnega sveta o skladnosti predloga rebalansa proračuna za leto 2019, v kateri je ugotovljena neskladnost s fiskalnim pravilom, navedeni proračunski dokumenti niso v skladu z našo ustavo,« so danes zapisali v stranki.
Premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta pred nekaj tedni zagotovila, da so javne finance pod nadzorom.
Pri nastanku zahteve za presojo ustavnosti so sodelovali številni ekonomski in pravni strokovnjaki, med njimi tudi Matej Avbelj, je dejal Šircelj, a dodal, da pooblastil za razkritje preostalih imena nima.
Medtem so iz NSi sporočili, da so k pripravi besedila povabili skupino uglednih pravnih in ekonomskih strokovnjakov iz civilne družbe.
Prav tako je na ustavno sodišče romala tudi zahteva za presojo ustavnosti odloka o okviru za pripravo proračuna, ki se nanaša na sektor države, je napovedal poslanec Andrej Šircelj. Pričakuje, da bo sodišče zadevo obravnavalo prednostno, kot so tudi predlagali, saj je zadeva »urgentna«.
V strankah so prepričani, da so omenjeni predpisi v nasprotju z zakonom o fiskalnem pravilu, zato bi moralo ustavno sodišče razveljaviti zakon in odlok ter vladi oziroma poslancem v enem mesecu naložiti sprejetje zakona, ki fiskalno pravilo upošteva. Pri tem se naslanjajo na ustavo.
148. člen ustave:
Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države. Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.
Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države. Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.
»Gre za prvovrstno ustavnopravno vprašanje: ali se bosta vlada in posledično tudi državni zbor, ki je izglasoval proračun, držala ustavnopravnih norm. Navsezadnje gre tudi za to, da se uvede disciplina na fiskalnem področju, da se troši toliko, kot se ustvari,« je poudaril Šircelj.
V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca so za Delo pojasnili, da predsednik zadeve ne bo komentiral, dokler ne bo o njej uradno obveščen.
Fiskalni svet mora imeti težo
Neskladnost med odhodki in prihodki je pred časom ugotovil fiskalni svet.
270 milijonov razlike je med odhodki in prihodki v proračunu
Zaradi tega zneska se na ekonomskem področju sicer ne bo zgodilo kaj dosti, je priznal Šircelj, vendar dodal, da gre za vprašanje higiene, discipline, stabilnih javnih financ in spoštovanja vladavine prava.
Ker je fiskalni svet neodvisen organ, je prav, da imajo njegova stališča vpliv, so še prepričani v stranki.
Dolgoročno in srednjeročno spoštovanje teh zakonov, na katere se je vlada požvižgala, zagotavlja stabilne javne finance, ki vplivajo na večjo blaginjo državljanov in večjo zaposljivost, je še obrazložil poslanec.
NSi: Na kocki je spoštovanje pravne države
Tudi v NSi, kjer so bili do predlogov kritični že takrat, ko so jih sprejemali, pravijo, da je upoštevanje fiskalnega pravila v tako pomembnih dokumentih eden od temeljnih pogojev spoštovanja pravne države. Zahtevo utemeljujejo z že omenjeno ustavno določbo, ki jo podrobneje določa zakon o fiskalnem pravilu. Ta vsebuje matematično formulo za izračun najvišje dopustne višine izdatkov, katere spoštovanje nadzira fiskalni svet.
»Glede na oceno fiskalnega sveta o skladnosti predloga rebalansa proračuna za leto 2019, v kateri je ugotovljena neskladnost s fiskalnim pravilom, navedeni proračunski dokumenti niso v skladu z našo ustavo,« so danes zapisali v stranki.
Premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta pred nekaj tedni zagotovila, da so javne finance pod nadzorom.
Skrivnostni oblikovalci pobude
Pri nastanku zahteve za presojo ustavnosti so sodelovali številni ekonomski in pravni strokovnjaki, med njimi tudi Matej Avbelj, je dejal Šircelj, a dodal, da pooblastil za razkritje preostalih imena nima.
Medtem so iz NSi sporočili, da so k pripravi besedila povabili skupino uglednih pravnih in ekonomskih strokovnjakov iz civilne družbe.
Več o ovirah na poti do sprejetega proračuna:
Zapitek, po katerem bo še bolela glava
Veliko prahu za malo sprememb
Kaj je dobil Jelinčič za to, da je podprl Šarcu proračun
V pričakovanju ustavne presoje rebalansa proračuna
Zapitek, po katerem bo še bolela glava
Veliko prahu za malo sprememb
Kaj je dobil Jelinčič za to, da je podprl Šarcu proračun
V pričakovanju ustavne presoje rebalansa proračuna
