Zaslišanje na daljavo je v praksi še redkost
Sistem za videokonferenčno sojenje imamo že skoraj desetletje, a je zelo malo v uporabi.
Odpri galerijo
Sodne dvorane v času epidemije samevajo, razpisani so le nujni naroki, ki pa jih je izredno malo. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Čeprav imajo slovenska okrožna sodišča in zapor na Dobu že od leta 2011 vso opremo za zaslišanja prek videokonferenc, se na napravah bolj kot ne nabira prah. Letos so imeli tri videokonference in še dve zaslišanji, od razglasitve epidemije pa sistem povsem miruje.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da opremo za videokonferenco uporabljajo pet- do desetkrat na leto, a hkrati poudarjajo, da je oprema nameščena le v zaporu na Dobu.
»Od 16. marca 2020 ni bilo nobene videokonference, ker so bile vse obravnave preklicane. Primerjalno z zaporskimi sistemi v tujini ugotavljamo, da se tovrstna oprema uporablja za različne namene in je zelo koristna. Ohranjamo idejo, da bi se z opremo za videokonference opremilo še pet drugih lokacij v slovenskem zaporskem sistemu,« so nam sporočili.
Oprema premalo izkoriščena
Medtem je predvsem iz odvetniških vrst večkrat slišati kritike, da bi bila oprema precej bolje izkoriščena, saj jo imajo na vseh enajstih okrožnih sodiščih. Tudi ob dejstvu, da je lani zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov odpadlo okoli 700 glavnih obravnav, vsaj nekaj pa bi jih lahko izvedli ob uporabi sodobne tehnologije.
Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), pravi, da pri njih zagovarjajo stališče, da bi nujne zadeve, v katerih je treba opraviti obravnave, izpeljali prek videokonference. »Narava posameznega postopka predvideva sodelovanje več oseb in v primeru neposredne prisotnosti več oseb, so te lahko kljub uporabi zaščitnih sredstev izpostavljene nevarnostim okužbe z novim koronavirusom in tudi tveganju prenosa okužbe na druge udeležence.«
Na OZS so takoj po odredbi predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča o posebnih ukrepih, ki po zakonu o sodiščih tudi v času epidemije predvidevajo, da sodišča opravljajo nujne zadeve, predlagali, naj se čim prej zagotovi prehod na izvajanje narokov prek videokonference.
Ponekod na tujem ustaljena praksa
»Takšna praksa je že uvedena v več evropskih državah. Po do zdaj zbranih informacijah izvajanje nujnih sodnih obravnav prek videokonference v času epidemije že omogočajo v Avstriji, na Finskem, Nizozemskem, Švedskem in Norveškem,« si dodali na OZS.
Pred dnevi so se v zbornici s pismom obrnili tudi na ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič. Predlagajo, da bi obravnave v postopkih, v katerih imajo stranke odvetnike, izvajali prek videokonference. »Sodniki in odvetniki se predhodno dogovorijo za protokole, nato pa bi izvedli obravnavo prek sodobnih elektronskih poti. Predlagajo, da bi bile stranke pri odvetniku, na sodišče pa bi prišle zgolj priče. Tako bi preprečili tudi nepotreben stik v teh časih.«
Intenzivno iščejo rešitve
Z ministrstva za pravosodje so nam odgovorili, da v zadnjih dveh tednih intenzivno preverjajo možnost razširitve uporabe avdiovideo konferenčnih sistemov v sodnih postopkih, še posebno pa za zaslišanja v nujnih sodnih zadevah. »Z notranjimi predodelitvami opreme smo že opremili nekatere ključne lokacije na policiji, prihodnji teden pa bomo začeli opremljati tudi nekatere zavode za prestajanje kazni zapora.«
Zaslišanja na daljavo so omogočena že od leta 2011, ko so še v času takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja kupili opremo. Takrat so z videosistemom opremili enajst razpravnih dvoran na okrožnih sodiščih, nekatere centre za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora Dob, eno napravo so dodelili tudi policiji. Predstavniki več institucij so poudarjali predvsem prihranek časa in denarja ter dejstvo, da se žrtvam družinskega nasilja ne bi bilo treba soočati s storilcem, saj bi jih zaslišali zunaj razpravne dvorane, prav tako bi otrokom, ki jih morajo zaslišati v sodnih postopkih, omogočili, da bi zaslišanje izvedli v njim prijaznem in čim manj stresnem okolju, ne pa v hramu pravice.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da opremo za videokonferenco uporabljajo pet- do desetkrat na leto, a hkrati poudarjajo, da je oprema nameščena le v zaporu na Dobu.
»Od 16. marca 2020 ni bilo nobene videokonference, ker so bile vse obravnave preklicane. Primerjalno z zaporskimi sistemi v tujini ugotavljamo, da se tovrstna oprema uporablja za različne namene in je zelo koristna. Ohranjamo idejo, da bi se z opremo za videokonference opremilo še pet drugih lokacij v slovenskem zaporskem sistemu,« so nam sporočili.
Oprema premalo izkoriščena
Medtem je predvsem iz odvetniških vrst večkrat slišati kritike, da bi bila oprema precej bolje izkoriščena, saj jo imajo na vseh enajstih okrožnih sodiščih. Tudi ob dejstvu, da je lani zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov odpadlo okoli 700 glavnih obravnav, vsaj nekaj pa bi jih lahko izvedli ob uporabi sodobne tehnologije.
Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), pravi, da pri njih zagovarjajo stališče, da bi nujne zadeve, v katerih je treba opraviti obravnave, izpeljali prek videokonference. »Narava posameznega postopka predvideva sodelovanje več oseb in v primeru neposredne prisotnosti več oseb, so te lahko kljub uporabi zaščitnih sredstev izpostavljene nevarnostim okužbe z novim koronavirusom in tudi tveganju prenosa okužbe na druge udeležence.«
Na OZS so takoj po odredbi predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča o posebnih ukrepih, ki po zakonu o sodiščih tudi v času epidemije predvidevajo, da sodišča opravljajo nujne zadeve, predlagali, naj se čim prej zagotovi prehod na izvajanje narokov prek videokonference.
Ponekod na tujem ustaljena praksa
»Takšna praksa je že uvedena v več evropskih državah. Po do zdaj zbranih informacijah izvajanje nujnih sodnih obravnav prek videokonference v času epidemije že omogočajo v Avstriji, na Finskem, Nizozemskem, Švedskem in Norveškem,« si dodali na OZS.
Pred dnevi so se v zbornici s pismom obrnili tudi na ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič. Predlagajo, da bi obravnave v postopkih, v katerih imajo stranke odvetnike, izvajali prek videokonference. »Sodniki in odvetniki se predhodno dogovorijo za protokole, nato pa bi izvedli obravnavo prek sodobnih elektronskih poti. Predlagajo, da bi bile stranke pri odvetniku, na sodišče pa bi prišle zgolj priče. Tako bi preprečili tudi nepotreben stik v teh časih.«
Intenzivno iščejo rešitve
Z ministrstva za pravosodje so nam odgovorili, da v zadnjih dveh tednih intenzivno preverjajo možnost razširitve uporabe avdiovideo konferenčnih sistemov v sodnih postopkih, še posebno pa za zaslišanja v nujnih sodnih zadevah. »Z notranjimi predodelitvami opreme smo že opremili nekatere ključne lokacije na policiji, prihodnji teden pa bomo začeli opremljati tudi nekatere zavode za prestajanje kazni zapora.«
Zaslišanja na daljavo so omogočena že od leta 2011, ko so še v času takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja kupili opremo. Takrat so z videosistemom opremili enajst razpravnih dvoran na okrožnih sodiščih, nekatere centre za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora Dob, eno napravo so dodelili tudi policiji. Predstavniki več institucij so poudarjali predvsem prihranek časa in denarja ter dejstvo, da se žrtvam družinskega nasilja ne bi bilo treba soočati s storilcem, saj bi jih zaslišali zunaj razpravne dvorane, prav tako bi otrokom, ki jih morajo zaslišati v sodnih postopkih, omogočili, da bi zaslišanje izvedli v njim prijaznem in čim manj stresnem okolju, ne pa v hramu pravice.
