Evo Morales še vedno razdvaja bolivijske volivce
Napovedi kažejo, da nihče od vodilnih kandidatov na današnjih volitvah ne bo izpolnil pogojev za zmago v prvem krogu.
Odpri galerijo
Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales živi v Argentini. FOTO: Ueslei Marcelino/Reuters
Po letu dni, odkar je nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales zapustil državo, bodo volivci v Boliviji danes znova izbirali predsednika in poslance. Spomnimo, Morales se je v Mehiko in za tem v Argentino umaknil po tem, ko so bolivijska opozicija in mednarodne organizacije, kot je Organizacija ameriških držav, izpodbijale legitimnost rezultatov volitev, na katerih je zbral največ glasov.
Po dvakratni prestavitvi volitev in letu protestov, ki so jih organizirali tako podporniki kot nasprotniki dolgoletnega predsednika Moralesa, se danes največ glasov obeta Luisu Arceju, nekdanjemu gospodarskemu ministru in kandidatu Moralesove stranke Gibanje k socializmu (Mas), konservativnemu politiku Carlosu Mesi (drugouvrščenemu na lanskih volitvah in predsedniku države med letoma 2003 in 2005) ter vodji desne zaveze Verjamemo (Creemos) Luisu Fernandu Camachu. Samooklicana začasna predsednica in nekdanja senatorka Jeanine Áñez, ki je vodenje države prevzela lani po Moralesovem odhodu, je svojo kandidaturo umaknila minuli mesec. Uradno zato, da se glasovi konservativnih volivcev ne bi porazdelili med (pre)več kandidatov.
Če se bodo uresničile napovedi in nihče od vodilnih kandidatov danes ne bo zbral bodisi večine glasov bodisi 40 odstotkov glasov skupaj s prednostjo desetih odstotnih točk pred drugouvrščenim, bo Bolivija novega predsednika predvidoma dobila 29. novembra v drugem krogu volitev.
Polarizirano bolivijsko javnost med drugim razdvaja vprašanje morebitne vrnitve Eva Moralesa. Medtem ko je Mesa napovedal, da v primeru zmage »Moralesovi zločini ne bodo ostali nekaznovani«, je Arce nakazal, da vrata bolivijske politike za Moralesa ne bodo ostala zaprta, ko bodo razrešene obtožbe o korupciji in zlorabah, ki jih bolivijski tožilci očitajo dolgoletnemu socialističnemu voditelju, piše Reuters.
Po dvakratni prestavitvi volitev in letu protestov, ki so jih organizirali tako podporniki kot nasprotniki dolgoletnega predsednika Moralesa, se danes največ glasov obeta Luisu Arceju, nekdanjemu gospodarskemu ministru in kandidatu Moralesove stranke Gibanje k socializmu (Mas), konservativnemu politiku Carlosu Mesi (drugouvrščenemu na lanskih volitvah in predsedniku države med letoma 2003 in 2005) ter vodji desne zaveze Verjamemo (Creemos) Luisu Fernandu Camachu. Samooklicana začasna predsednica in nekdanja senatorka Jeanine Áñez, ki je vodenje države prevzela lani po Moralesovem odhodu, je svojo kandidaturo umaknila minuli mesec. Uradno zato, da se glasovi konservativnih volivcev ne bi porazdelili med (pre)več kandidatov.
Bolivijski vojaki v prestonici La Paz dan pred splošnimi volitvami. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Če se bodo uresničile napovedi in nihče od vodilnih kandidatov danes ne bo zbral bodisi večine glasov bodisi 40 odstotkov glasov skupaj s prednostjo desetih odstotnih točk pred drugouvrščenim, bo Bolivija novega predsednika predvidoma dobila 29. novembra v drugem krogu volitev.
Polarizirano bolivijsko javnost med drugim razdvaja vprašanje morebitne vrnitve Eva Moralesa. Medtem ko je Mesa napovedal, da v primeru zmage »Moralesovi zločini ne bodo ostali nekaznovani«, je Arce nakazal, da vrata bolivijske politike za Moralesa ne bodo ostala zaprta, ko bodo razrešene obtožbe o korupciji in zlorabah, ki jih bolivijski tožilci očitajo dolgoletnemu socialističnemu voditelju, piše Reuters.
