Hrvati v Jasenovac, Srbi v vojsko, Bosanci k Bogu
Posegi v šolstvo v treh nekdanjih jugoslovanskih republikah se zdijo bolj politično kot gospodarsko motivirani.
Odpri galerijo
Hrvati se bodo ustašizaciji družbe skušali upreti z uvedbo šolskih obiskov koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Foto: Antonio Bronic/Reuters
Hrvaška se bo odkriti ustašizaciji družbe skušala upreti z uvedbo obiskov največjega ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Srbija se na varnostno nestabilnost v regiji odziva s predlogom za uvedbo pouka o osnovah obrambe in zaščite. V Bosni in Hercegovini pa v srednje šole uvajajo verouk kot obvezni izbirni predmet.
Območje nekdanje Jugoslavije, zlasti Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Srbija so za slovensko gospodarstvo pomembno območje s trgovinskege vidika, še posebno pa kot destinacija za naložbe slovenskih podjetij. Zlasti za investitorje ni nepomembno, kako deluje šolstvo v teh državah in česa se učijo otroci v osnovnih in srednjih šolah. Trije odmevni primeri šolskih reform iz treh držav kažejo, kam katera od treh družb gre.
Hrvaško ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Blaženka Divjak, bo v novem programu državljanske vzgoje osnovnim in srednjim šolam priporočilo, da v okviru pouka o holokavstu učence oziroma dijake peljejo na obisk Jasenovca, največjega ustaškega koncentracijskega taborišča v drugi svetovni vojni. Hrvaška ima velike težave, tudi pred mednarodno javnostjo, z vse bolj odkritim in agresivnim zagovarjanjem ustaštva, zato so prizadevanja, da bi ta trend obrnili, lahko zgolj pohvalna.
Kot je za Jutarnji list povedal ravnatelj spominskega parka Jasenovac, Ivo Pejaković, je lani ta park obiskalo skupno 97 skupin obiskovalcev iz tujine, iz Hrvaške pa jih je bilo zgolj 27. Iz tujine je odločno največ skupin prišlo iz Slovenije (27), iz Italije jih je bilo 24 iz ZDA devet in iz Srbije pet.
V Srbiji je ministrstvo za šolstvo sprejelo pobudo obrambnega ministrstva, da v drugem polletju dijake podučili osnovnih veščin za potrebe obrambe domovine in za ustrezno ravnanje v izrednih in vojnih razmerah. Kot so pojasnili na obrambnem ministrstvu, njihova pobuda temelji na zakonu o vojni, delovni in materialni obveznosti, ki srednješolce obravnava kot kategorijo državljanov, ki mora tovrstna znanja pridobiti.
Od prihodnjega šolskega leta bodo dijake na skupno štirih šolskih urah učili o 11 temah o vlogi vojske v obrambnem sistemu, o tem, kako postati poklicni vojak, o vojaški obveznosti (Srbija nima obveznega služenja vojaškega roka), o samozaščitnem ravnanju v primeru poplave, požara ali potresa in podobno. Varnostna kultura med mladimi Srbi je izjemno slaba in v času povečanega tveganja terorizma, organiziranega kriminala in naravnih nesreč v povezavi s klimatskimi spremembami je uvedbo takšnega pouka v srednje šole za dnevnik Politika pozdravil Zoran Dragišić z varnostne fakultete v Beogradu.
V Bosni in Hercegovini, kjer se sicer soočajo s pravo epidemijo ponarejenih srednješolskih spričeval in univerzitetnih diplom, otroke v osnovnih šolah učitelji že leta učijo verouk, ki je del obveznega učnega programa v javnih šolah. Tako, kot je vse drugo v BiH razdeljeno na tri narodnosti, so tudi učbeniki za verouk, tako kot učno gradivo za zgodovino, različni glede na to, ali so otroci Katoliki, Muslimani ali Pravoslavci.
Medtem ko se sekularni del družbe v BiH zgraža nad obveznim veroukom v osnovnih šolah v času, ko se otroci po svetu učijo računalniškega programiranja, so z letošnjim šolskim letom v Republiki srbski uvedli verouk kot obvezni izbirni predmet tudi v srednje šole. Takšno odločitev vodstvo srbske entitete BiH zagovarja z dejstvom, da imajo podoben izbirni predmet tudi v šolskih programih srednjih šol v Federaciji BiH.
Območje nekdanje Jugoslavije, zlasti Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Srbija so za slovensko gospodarstvo pomembno območje s trgovinskege vidika, še posebno pa kot destinacija za naložbe slovenskih podjetij. Zlasti za investitorje ni nepomembno, kako deluje šolstvo v teh državah in česa se učijo otroci v osnovnih in srednjih šolah. Trije odmevni primeri šolskih reform iz treh držav kažejo, kam katera od treh družb gre.
Šolarje bodo peljali v Jasenovac
Hrvaško ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Blaženka Divjak, bo v novem programu državljanske vzgoje osnovnim in srednjim šolam priporočilo, da v okviru pouka o holokavstu učence oziroma dijake peljejo na obisk Jasenovca, največjega ustaškega koncentracijskega taborišča v drugi svetovni vojni. Hrvaška ima velike težave, tudi pred mednarodno javnostjo, z vse bolj odkritim in agresivnim zagovarjanjem ustaštva, zato so prizadevanja, da bi ta trend obrnili, lahko zgolj pohvalna.
Kot je za Jutarnji list povedal ravnatelj spominskega parka Jasenovac, Ivo Pejaković, je lani ta park obiskalo skupno 97 skupin obiskovalcev iz tujine, iz Hrvaške pa jih je bilo zgolj 27. Iz tujine je odločno največ skupin prišlo iz Slovenije (27), iz Italije jih je bilo 24 iz ZDA devet in iz Srbije pet.
Mlade Srbe bodo pripravljali na vojno
V Srbiji je ministrstvo za šolstvo sprejelo pobudo obrambnega ministrstva, da v drugem polletju dijake podučili osnovnih veščin za potrebe obrambe domovine in za ustrezno ravnanje v izrednih in vojnih razmerah. Kot so pojasnili na obrambnem ministrstvu, njihova pobuda temelji na zakonu o vojni, delovni in materialni obveznosti, ki srednješolce obravnava kot kategorijo državljanov, ki mora tovrstna znanja pridobiti.
Od prihodnjega šolskega leta bodo dijake na skupno štirih šolskih urah učili o 11 temah o vlogi vojske v obrambnem sistemu, o tem, kako postati poklicni vojak, o vojaški obveznosti (Srbija nima obveznega služenja vojaškega roka), o samozaščitnem ravnanju v primeru poplave, požara ali potresa in podobno. Varnostna kultura med mladimi Srbi je izjemno slaba in v času povečanega tveganja terorizma, organiziranega kriminala in naravnih nesreč v povezavi s klimatskimi spremembami je uvedbo takšnega pouka v srednje šole za dnevnik Politika pozdravil Zoran Dragišić z varnostne fakultete v Beogradu.
Kdor ne moli, ni...elektrikar
V Bosni in Hercegovini, kjer se sicer soočajo s pravo epidemijo ponarejenih srednješolskih spričeval in univerzitetnih diplom, otroke v osnovnih šolah učitelji že leta učijo verouk, ki je del obveznega učnega programa v javnih šolah. Tako, kot je vse drugo v BiH razdeljeno na tri narodnosti, so tudi učbeniki za verouk, tako kot učno gradivo za zgodovino, različni glede na to, ali so otroci Katoliki, Muslimani ali Pravoslavci.
Medtem ko se sekularni del družbe v BiH zgraža nad obveznim veroukom v osnovnih šolah v času, ko se otroci po svetu učijo računalniškega programiranja, so z letošnjim šolskim letom v Republiki srbski uvedli verouk kot obvezni izbirni predmet tudi v srednje šole. Takšno odločitev vodstvo srbske entitete BiH zagovarja z dejstvom, da imajo podoben izbirni predmet tudi v šolskih programih srednjih šol v Federaciji BiH.
