Ostre besede med sprtima jedrskima silama
Povod za ponovno zaostritev odnosov med Indijo in Pakistanom je bil četrkov napad, ki je zahteval več deset življenj pripadnikov indijskih paramilic.
Odpri galerijo
Shod v spomin na preminule pripadnike indijskih varnostnih sil, ki so izgubili življenje v četrtkovem napadu. FOTO: Rupak De Chowdhuri/Reuters
Indija in Pakistan, državi, obe lastnici jedrskega orožja, si ponovno grozita z možnostjo uporabe sile.
V današnjem televizijskem nagovoru je pakistanski premier Imram Khan dejal, da bo Islamabad odgovoril na morebitno vojaško posredovanje Indije. O povračilnih ukrepih ne bodo le razmišljali, je povedal, ampak jih bodo tudi uresničili. Khanovo svarilo je odgovor na besede indijskega premiera Nerendre Modija, ki je po četrtkovem samomorilskem napadu, usodnem za več kot štirideset indijskih paramilitarnih policistov, izjavil, da je indijskim varnostnim silam dal mandat za »oster odgovor«.
Odgovornost za četrtkov napad, ta se je zgodil na območju pokrajine Kašmir, ki ga upravlja Indija, je prevzela pakistanska oborožena skupina Džaiš e Mohamed, navaja tiskovna agencija Reuters. Po navedbah britanskega BBC je šlo za največji napad na pripadnike indijskih sil v zadnjih desetletjih.
Zapozneli odgovor pakistanske oblasti je posledica obiska savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, ki se je v Islamabadu mudil v nedeljo in ponedeljek ter s pakistansko oblastjo sklenil dogovor o milijardnih investicijah. Premier Khan je v televizijskem nagovoru oblast v New Delhiju pozval še, naj Pakistana ne obtožujejo sodelovanja v napadu, ne da bi predstavili dokaze o njegovi vpletenosti, in dodal, da je pakistanska oblast pripravljena za sodelovanje pri preiskavi napada.
Medtem ko je v luči ponovno zaostrenih odnosov med državama pakistanski zunanji minister Šah Mahmud Kureši za pomoč pri umirjanju razmer zaprosil generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, je vrhovni poveljnik indijskih sil v Kašmirju K. J. S. Dhillon k predaji pozval vse člane pakistanskih oboroženih skupin. Če ne, kot je povedal, »bo ubit vsak, ki je prijel za orožje«, poroča Reuters.
V današnjem televizijskem nagovoru je pakistanski premier Imram Khan dejal, da bo Islamabad odgovoril na morebitno vojaško posredovanje Indije. O povračilnih ukrepih ne bodo le razmišljali, je povedal, ampak jih bodo tudi uresničili. Khanovo svarilo je odgovor na besede indijskega premiera Nerendre Modija, ki je po četrtkovem samomorilskem napadu, usodnem za več kot štirideset indijskih paramilitarnih policistov, izjavil, da je indijskim varnostnim silam dal mandat za »oster odgovor«.
Odgovornost za četrtkov napad, ta se je zgodil na območju pokrajine Kašmir, ki ga upravlja Indija, je prevzela pakistanska oborožena skupina Džaiš e Mohamed, navaja tiskovna agencija Reuters. Po navedbah britanskega BBC je šlo za največji napad na pripadnike indijskih sil v zadnjih desetletjih.
Obisk savdskega prestolonaslednika in poziv Združenim narodom
Zapozneli odgovor pakistanske oblasti je posledica obiska savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, ki se je v Islamabadu mudil v nedeljo in ponedeljek ter s pakistansko oblastjo sklenil dogovor o milijardnih investicijah. Premier Khan je v televizijskem nagovoru oblast v New Delhiju pozval še, naj Pakistana ne obtožujejo sodelovanja v napadu, ne da bi predstavili dokaze o njegovi vpletenosti, in dodal, da je pakistanska oblast pripravljena za sodelovanje pri preiskavi napada.
Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman se je v nedeljo in ponedeljek mudil v Pakistanu. Danes svoj obisk nadaljuje v Indiji. FOTO: Reuters
Medtem ko je v luči ponovno zaostrenih odnosov med državama pakistanski zunanji minister Šah Mahmud Kureši za pomoč pri umirjanju razmer zaprosil generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, je vrhovni poveljnik indijskih sil v Kašmirju K. J. S. Dhillon k predaji pozval vse člane pakistanskih oboroženih skupin. Če ne, kot je povedal, »bo ubit vsak, ki je prijel za orožje«, poroča Reuters.
Po navedbah televizijske mreže Al Džazira se je v Kašmirju lani izgubilo največ ljudi od leta 2009. Evidentirali so več kot 500 smrti, od tega 145 civilistov.
