Pravice prosilcev kršijo tudi evropske vlade
Poročilo organizacije Amnesty International: Brutalno nasilje nad begunci in migranti je sistematično.
Odpri galerijo
prehodi meje
Begunci in migranti, ki se poskušajo iz Bosne in Hercegovine prebiti čez Hrvaško in Slovenijo, so deležni brutalnega nasilja hrvaških policistov. Od pretepanja do lomljenja mobilnih telefonov, kraje denarja in obutve ter nasilnega vračanja. V najnovejšem poročilu organizacije Amnesty International (AI) so tovrstne zlorabe ocenjene za sistematične.
Sodeč po njihovi raziskavi so v »sistematično, nezakonito ter velikokrat nasilno zavračanje in kolektivne izgone več tisoč prosilcev za azil v nedostojne razmere v Bosni in Hercegovini« vpletene tudi evropske vlade. V poročilu Potisnjeni na rob je AI opisal, kako evropske vlade s tem, ko mejnemu nadzoru dajejo prednost pred spoštovanjem mednarodnega prava, ne le gledajo stran ob nasilju hrvaške policije, temveč njene dejavnosti tudi financirajo. Pri tem s svojim delovanjem – taktično odvračilno azilno politiko – stopnjujejo humanitarno krizo na zunanjih mejah EU.
Da bi razumeli, kaj so prednostne naloge evropskih vlad, moramo le slediti denarju. Njihov finančni prispevek za humanitarno pomoč je neprimerljivo nižji kot sredstva, ki jih dajejo za varovanje meja, kar vključuje opremljanje hrvaške mejne policije in celo njihove plače,« je povedal Massimo Moratti, direktor za raziskave na evropskem oddelku Amnesty Internationala. »Medtem hrvaške pristojne službe ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, pretepajo, jim kradejo, jih nasilno potiskajo nazaj v pravno negotovost ter prepuščajo na milost in nemilost propadajočemu azilnemu sistemu BiH,« je dodal Moratti.
Po zaprtju balkanske begunske poti spomladi 2016, ki se je časovno ujelo s sprejetjem evropsko-turškega begunskega dogovora, je bilo več deset tisoč ljudi ujetih ne le na grških otokih in v peklu tamkajšnjih taborišč, temveč tudi v Makedoniji, Srbiji ter predvsem Bosni in Hercegovini, kjer sta Velika Kladuša in Bihać zaradi bližine hrvaške meje lansko zimo bila ključni postajališči na ostankih balkanske begunske poti. Čeprav številke ljudi na begu proti Evropi strmo padajo in so bile lani najnižje v zadnjih petih letih, je zahodna BiH zaradi zaprtih meja in skrajno restriktivne azilne politike na Hrvaškem, v Sloveniji in drugod po Evropski uniji ozko grlo migracij in begunskih poti.
V Veliki Kladuši in Bihaću, kjer je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) zadnje leto postavila tudi dve uradni taborišči, v katerih so grozljive razmere, je trenutno približno 6000 beguncev in migrantov. Število se že več mesecev tako rekoč ne spreminja. Večina v BiH ujetih ljudi se je že večkrat poskusila prebiti prek Hrvaške in Slovenije, a so bili ujeti in zavrnjeni. Nekaterim izmed naših sogovornikov se je to zgodilo tudi desetkrat. Pričevanja, ki smo jih – enako je mogoče prebrati v poročilu AI – zbrali na terenu, skoraj brez izjeme govorijo o brutalnem nasilju hrvaške policije in o tem, da begunci v Sloveniji večkrat ne morejo zaprositi za azil, kar je eklatantna kršitev mednarodnega prava. Izgone iz Hrvaške v BiH velikokrat spremljata nasilje in ustrahovanje.
»Približno tretjina ljudi, s katerimi smo govorili v kampih v BiH, je izkusila nasilje hrvaških policistov. Številni so opisali, kako so bili pretepeni, kako so jim policisti uničili dokumente, mobilne telefone ter ukradli denar. Vse to kaže na sistematično in namerno prakso hrvaških policistov, katerih namen je preprečiti nadaljnje poskuse vstopa v državo,« je zapisano v poročilu AI. Hrvaške pristojne službe so obtožbe o kršenju mednarodnega prava in nasilnem ravnanju z begunci in migranti že večkrat zanikale, a njihov odziv je ob nakopičenih dokazih, ki vključujejo tudi številne videoposnetke, (iz)zvenel tako, kot da bi živeli v vzporednem svetu. Uradni Zagreb se je medtem spravil tudi nad humanitarne organizacije, ki pomagajo ljudem na begu pred vojnami, totalitarnimi režimi, revščino in podnebnimi spremembami.
Hrvaška policija zavrača vsakršen nadzor nad svojim delom, za katero prejema na milijone evrov iz EU. V poročilu AI je med drugim opozorjeno tudi na verižno protipravno vračanje oseb iz Slovenije v BiH. »Slovenija in nekoliko manj Italija prav tako vračata ljudi po hitrem postopku, ko vstopijo v državo na nedovoljen način po balkanski poti, pri čemer njihove prošnje za azil ignorirajo,« je zapisano v poročilu.
»Ne dvomim o tem, da je sistem vračanja in nasilja nad begunci in migranti sistematičen. Poteka od zgoraj navzdol. Hrvaški policisti le izpolnjujejo ukaze. Spomnim se, da je bilo pred tremi leti drugače. Hrvaški policisti so bili zelo človeški, beguncem so dali svoje škornje. V vmesnem času se je nekaj zelo spremenilo. Vmes je posegel vrh evropske politike in to ima za ljudi na begu grozljive posledice,« je včeraj v odzivu na poročilo AI povedal Adis Imamović - Pixi iz humanitarne organizacije SOS Velika Kladuša, ki na zahodu BiH že več kot leto dni skrbi za begunce in migrante.
Sodeč po njihovi raziskavi so v »sistematično, nezakonito ter velikokrat nasilno zavračanje in kolektivne izgone več tisoč prosilcev za azil v nedostojne razmere v Bosni in Hercegovini« vpletene tudi evropske vlade. V poročilu Potisnjeni na rob je AI opisal, kako evropske vlade s tem, ko mejnemu nadzoru dajejo prednost pred spoštovanjem mednarodnega prava, ne le gledajo stran ob nasilju hrvaške policije, temveč njene dejavnosti tudi financirajo. Pri tem s svojim delovanjem – taktično odvračilno azilno politiko – stopnjujejo humanitarno krizo na zunanjih mejah EU.
Da bi razumeli, kaj so prednostne naloge evropskih vlad, moramo le slediti denarju. Njihov finančni prispevek za humanitarno pomoč je neprimerljivo nižji kot sredstva, ki jih dajejo za varovanje meja, kar vključuje opremljanje hrvaške mejne policije in celo njihove plače,« je povedal Massimo Moratti, direktor za raziskave na evropskem oddelku Amnesty Internationala. »Medtem hrvaške pristojne službe ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, pretepajo, jim kradejo, jih nasilno potiskajo nazaj v pravno negotovost ter prepuščajo na milost in nemilost propadajočemu azilnemu sistemu BiH,« je dodal Moratti.
Preberite še: »Ponoči nikoli ne spim. Skoraj nihče od nas ne«
»Rad bi zaživel kot normalen človek«
»Nimamo česa izgubiti … razen lastnega življenja«
»Vsi smo ljudje. Mar to ni nekaj najbolj preprostega?«
»Rad bi zaživel kot normalen človek«
»Nimamo česa izgubiti … razen lastnega življenja«
»Vsi smo ljudje. Mar to ni nekaj najbolj preprostega?«
Ozko grlo ostankov balkanske poti
Po zaprtju balkanske begunske poti spomladi 2016, ki se je časovno ujelo s sprejetjem evropsko-turškega begunskega dogovora, je bilo več deset tisoč ljudi ujetih ne le na grških otokih in v peklu tamkajšnjih taborišč, temveč tudi v Makedoniji, Srbiji ter predvsem Bosni in Hercegovini, kjer sta Velika Kladuša in Bihać zaradi bližine hrvaške meje lansko zimo bila ključni postajališči na ostankih balkanske begunske poti. Čeprav številke ljudi na begu proti Evropi strmo padajo in so bile lani najnižje v zadnjih petih letih, je zahodna BiH zaradi zaprtih meja in skrajno restriktivne azilne politike na Hrvaškem, v Sloveniji in drugod po Evropski uniji ozko grlo migracij in begunskih poti.
V Veliki Kladuši in Bihaću, kjer je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) zadnje leto postavila tudi dve uradni taborišči, v katerih so grozljive razmere, je trenutno približno 6000 beguncev in migrantov. Število se že več mesecev tako rekoč ne spreminja. Večina v BiH ujetih ljudi se je že večkrat poskusila prebiti prek Hrvaške in Slovenije, a so bili ujeti in zavrnjeni. Nekaterim izmed naših sogovornikov se je to zgodilo tudi desetkrat. Pričevanja, ki smo jih – enako je mogoče prebrati v poročilu AI – zbrali na terenu, skoraj brez izjeme govorijo o brutalnem nasilju hrvaške policije in o tem, da begunci v Sloveniji večkrat ne morejo zaprositi za azil, kar je eklatantna kršitev mednarodnega prava. Izgone iz Hrvaške v BiH velikokrat spremljata nasilje in ustrahovanje.
...
»Približno tretjina ljudi, s katerimi smo govorili v kampih v BiH, je izkusila nasilje hrvaških policistov. Številni so opisali, kako so bili pretepeni, kako so jim policisti uničili dokumente, mobilne telefone ter ukradli denar. Vse to kaže na sistematično in namerno prakso hrvaških policistov, katerih namen je preprečiti nadaljnje poskuse vstopa v državo,« je zapisano v poročilu AI. Hrvaške pristojne službe so obtožbe o kršenju mednarodnega prava in nasilnem ravnanju z begunci in migranti že večkrat zanikale, a njihov odziv je ob nakopičenih dokazih, ki vključujejo tudi številne videoposnetke, (iz)zvenel tako, kot da bi živeli v vzporednem svetu. Uradni Zagreb se je medtem spravil tudi nad humanitarne organizacije, ki pomagajo ljudem na begu pred vojnami, totalitarnimi režimi, revščino in podnebnimi spremembami.
Protipravno vračanje iz Slovenije
Hrvaška policija zavrača vsakršen nadzor nad svojim delom, za katero prejema na milijone evrov iz EU. V poročilu AI je med drugim opozorjeno tudi na verižno protipravno vračanje oseb iz Slovenije v BiH. »Slovenija in nekoliko manj Italija prav tako vračata ljudi po hitrem postopku, ko vstopijo v državo na nedovoljen način po balkanski poti, pri čemer njihove prošnje za azil ignorirajo,« je zapisano v poročilu.
»Ne dvomim o tem, da je sistem vračanja in nasilja nad begunci in migranti sistematičen. Poteka od zgoraj navzdol. Hrvaški policisti le izpolnjujejo ukaze. Spomnim se, da je bilo pred tremi leti drugače. Hrvaški policisti so bili zelo človeški, beguncem so dali svoje škornje. V vmesnem času se je nekaj zelo spremenilo. Vmes je posegel vrh evropske politike in to ima za ljudi na begu grozljive posledice,« je včeraj v odzivu na poročilo AI povedal Adis Imamović - Pixi iz humanitarne organizacije SOS Velika Kladuša, ki na zahodu BiH že več kot leto dni skrbi za begunce in migrante.
