Šefi evra postavljajo obrambo pred koranavirusom
Negotovost, ali bi v bitki proti gospodarskim posledicam koronavirusa lahko uporabili evropski krizni sklad ESM.
Odpri galerijo
Usihanje dejavnosti. V Dublinu so zaprli pube. Širjenje koronavirusa ima velike negativne učinke na številne gospodarske panoge. FOTO: Lorraine O'Sullivan/Reuters
Bruselj – Finančni ministri območja z evrom so pregledali sveženj sprejetih ukrepov v državah članicah in na ravni EU za bitko proti gospodarskim in finančnim posledicam koronavirusa.
»V naših današnjih zavezah se zrcali naša odločenost narediti vse, kar je treba, in še več, da povrnemo zaupanje in podpremo hitro okrevanje,« je dejal vodja skupine z evrom, portugalski finančni minister Mário Centeno.
Pripravljeni fiskalni ukrepi za podporo gospodarstvu so po ocenah evropske komisije vredni okoli enega odstotka BDP. Poleg tega delujejo avtomatični stabilizatorji, kot je pomoč brezposelnim, ki se sprožijo ob takšnih gospodarskih gibanjih.
Zagotovljena je bila likvidnost v višini desetih odstotkov BDP, predvsem v obliki jamstvenih shem in odložitve plačil davkov. Številke bi po oceni skupine z evrom lahko bile še višje.
Temeljni scenarij evropske komisije je, da se bo BDP v območju z evrom in vsej EU letos znižal za okoli odstotek.
Kako poslujejo trgovci in kaj morajo vedeti potrošniki
V bankah čakajo na sistemsko pomoč države pri posojilih
Skladno s skupno izjavo skupine z evrom se bodo države odločale za ukrepe, kot so takojšnji fiskalni izdatki za omejitev in obravnavo bolezni. Viri naj bi bili zagotovljeni zdravstvenemu sektorju in civilni zaščiti.
Podjetjem v hudih, tudi likvidnostih težavah je mogoče pomagati z davčnimi ukrepi, jamstvi za posojila, pri izvozu. V ospredju naj bi bila mala podjetja, hudo prizadete regije in sektorji, vključno s turizmom in transportom.
Pomoč naj bi bila zagotovljena delavcem, da bi se izognili izgubam pri zaposlenosti in prihodkih, vključno s pomočjo za delo za krajši čas ali z odlogom plačila dohodnine.
Na ravni EU je evropska komisija že tako predstavila pobudo za naložbe v višini 37 milijard evrov. Različni modeli pomoči za podjetja, kot so posojila, so v pripravi še v okviru Evropske investicijske banke.
Predvidena je večja prožnost pri spoštovanju proračunskih pravil EU. Tako avtomatičen padec prihodkov in rast nadomestil za brezposelnost, ki izhajata iz ustavljanja gospodarske dejavnosti, ne bosta vplivala na skladnost s pravili.
Enako velja za proračunski učinek fiskalnih ukrepov, namenjenih bitki s posledicami krize. Uporabljena naj bi bila tudi prožnost v okviru sistema državnih pomoči prizadetim podjetjem.
Glede tega, ali bi v bitko s posledicami koronavirusa morali vključiti evropski krizni sklad ESM, ki je nastal med evrsko krizo, je bil vodja skupine Centeno zadržan.
»V naših današnjih zavezah se zrcali naša odločenost narediti vse, kar je treba, in še več, da povrnemo zaupanje in podpremo hitro okrevanje,« je dejal vodja skupine z evrom, portugalski finančni minister Mário Centeno.
Pripravljeni fiskalni ukrepi za podporo gospodarstvu so po ocenah evropske komisije vredni okoli enega odstotka BDP. Poleg tega delujejo avtomatični stabilizatorji, kot je pomoč brezposelnim, ki se sprožijo ob takšnih gospodarskih gibanjih.
Zagotovljena je bila likvidnost v višini desetih odstotkov BDP, predvsem v obliki jamstvenih shem in odložitve plačil davkov. Številke bi po oceni skupine z evrom lahko bile še višje.
Temeljni scenarij evropske komisije je, da se bo BDP v območju z evrom in vsej EU letos znižal za okoli odstotek.
Kako poslujejo trgovci in kaj morajo vedeti potrošniki
V bankah čakajo na sistemsko pomoč države pri posojilih
Pomoč podjetjem in delavcem
Skladno s skupno izjavo skupine z evrom se bodo države odločale za ukrepe, kot so takojšnji fiskalni izdatki za omejitev in obravnavo bolezni. Viri naj bi bili zagotovljeni zdravstvenemu sektorju in civilni zaščiti.
Podjetjem v hudih, tudi likvidnostih težavah je mogoče pomagati z davčnimi ukrepi, jamstvi za posojila, pri izvozu. V ospredju naj bi bila mala podjetja, hudo prizadete regije in sektorji, vključno s turizmom in transportom.
Pomoč naj bi bila zagotovljena delavcem, da bi se izognili izgubam pri zaposlenosti in prihodkih, vključno s pomočjo za delo za krajši čas ali z odlogom plačila dohodnine.
Veliko prožnosti
Na ravni EU je evropska komisija že tako predstavila pobudo za naložbe v višini 37 milijard evrov. Različni modeli pomoči za podjetja, kot so posojila, so v pripravi še v okviru Evropske investicijske banke.
Predvidena je večja prožnost pri spoštovanju proračunskih pravil EU. Tako avtomatičen padec prihodkov in rast nadomestil za brezposelnost, ki izhajata iz ustavljanja gospodarske dejavnosti, ne bosta vplivala na skladnost s pravili.
Enako velja za proračunski učinek fiskalnih ukrepov, namenjenih bitki s posledicami krize. Uporabljena naj bi bila tudi prožnost v okviru sistema državnih pomoči prizadetim podjetjem.
Glede tega, ali bi v bitko s posledicami koronavirusa morali vključiti evropski krizni sklad ESM, ki je nastal med evrsko krizo, je bil vodja skupine Centeno zadržan.
