Za in proti objavljanju narodnosti storilcev kaznivih dejanj
Deželni notranji minister Herbert Reul bi z objavljanjem rad odvzel veter iz jader skrajne desnice.
Odpri galerijo
Notranji minister Severnega Porenja - Vestfalije Herbert Reul se zavzema za objavljanje narodne pripadnosti storilcev in osumljencev kaznivih dejanj. FOTO: Wolfgang Rattai/Reuters
Notranji minister nemške dežele Severnega Porenja - Vestfalije Herbert Reul se že od letošnjega poletja zavzema za to, da bi nemška policija v sporočilih za javnost navajala nacionalno pripadnost storilcev kaznivih dejanj oziroma osumljencev. S tem bi rad vzel veter iz jader skrajni desnici, ki zdaj zelo pretirava z očitki o kriminaliteti med migranti, poroča danes nemški Die Welt.
Reul je trdno odločen, da bo vsaj dežela Severno Porenje - Vestfalija to njegovo namero začela uresničevati čim prej, apelira pa tudi na kolege notranje ministre preostalih nemških dežel, da bi storile isto. To bo ta teden predlagal na konferenci deželnih notranjih ministrov.
Tako bi na eni strani odpadel očitek skrajnih desničarjev, da država zdaj ne objavlja nacionalne pripadnosti storilcev kaznivih dejanj zato, da bi zakrila, da je med njimi domnevno veliko migrantov in da bi tako ohranjala mir med domačini in priseljenci, na drugi strani pa bi se pokazalo, da delež tujcev oziroma migrantov med storilci kaznivih dejanj sicer je nad povprečjem države, vendar še zdaleč ne tako visok, kot to razglaša na primer skrajno desna stranka AfD.
Nemška policija zdaj dosledno objavlja samo državljanstvo storilcev, ne pa tudi nacionalne pripadnosti.
Reulovo namero je podprl policijski sindikat dežele Severno Porenje - Vestfalija, toda ideja ima tudi nasprotnike. Že znotraj domače deželne vlade se z objavljanjem narodnosti storilcev ne strinjajo vsi. Tamkajšnji pravosodni minister Peter Biesenbach opozarja na uredbo o varstvu osebnih podatkov, ki bi bila s takšnim objavljanjem delno kršena.
Objavljanju narodnosti storilcev nasprotuje tudi notranji minister dežele Spodnje Saške Boris Pistorius, ki pravi, da bi lahko vsaj v manjših okoljih ljudje zaradi tega storilce hitreje prepoznali in jih vnaprej stigmatizirali. »Očitek o stigmatizaciji zaradi objave nacionalne pripadnosti je nesmisel. Tujci in migranti so pri nas že tako ali tako stigmatizirani,« mu odgovarja Reul.
Reul je trdno odločen, da bo vsaj dežela Severno Porenje - Vestfalija to njegovo namero začela uresničevati čim prej, apelira pa tudi na kolege notranje ministre preostalih nemških dežel, da bi storile isto. To bo ta teden predlagal na konferenci deželnih notranjih ministrov.
Očitki državi, da skriva podatke
Tako bi na eni strani odpadel očitek skrajnih desničarjev, da država zdaj ne objavlja nacionalne pripadnosti storilcev kaznivih dejanj zato, da bi zakrila, da je med njimi domnevno veliko migrantov in da bi tako ohranjala mir med domačini in priseljenci, na drugi strani pa bi se pokazalo, da delež tujcev oziroma migrantov med storilci kaznivih dejanj sicer je nad povprečjem države, vendar še zdaleč ne tako visok, kot to razglaša na primer skrajno desna stranka AfD.
Notranji minister Severnega Porenja - Vestfalije Herbert Reul se zavzema za objavljanje narodne pripadnosti storilcev in osumljencev kaznivih dejanj. FOTO: Notranje ministrstvo NRW
Nemška policija zdaj dosledno objavlja samo državljanstvo storilcev, ne pa tudi nacionalne pripadnosti.
Opozorila zaradi varstva osebnih podatkov
Reulovo namero je podprl policijski sindikat dežele Severno Porenje - Vestfalija, toda ideja ima tudi nasprotnike. Že znotraj domače deželne vlade se z objavljanjem narodnosti storilcev ne strinjajo vsi. Tamkajšnji pravosodni minister Peter Biesenbach opozarja na uredbo o varstvu osebnih podatkov, ki bi bila s takšnim objavljanjem delno kršena.
Objavljanju narodnosti storilcev nasprotuje tudi notranji minister dežele Spodnje Saške Boris Pistorius, ki pravi, da bi lahko vsaj v manjših okoljih ljudje zaradi tega storilce hitreje prepoznali in jih vnaprej stigmatizirali. »Očitek o stigmatizaciji zaradi objave nacionalne pripadnosti je nesmisel. Tujci in migranti so pri nas že tako ali tako stigmatizirani,« mu odgovarja Reul.
