Po 23 letih naprej brez idejnega očeta, a z novimi močmi
Prireditelji ljubljanskega maratona so prvič po desetletju povišali prijavnino. Začetna zdaj znaša 40 evrov.
Odpri galerijo
Andrej Razdrih je idejni oče ljubljanskega maratona. Po 23 letih je vlogo predsednika organizacijskega odbora prepustil Danilu Ferjančiču. FOTO: Leon Vidic/Delo
Čeprav je do ljubljanskega maratona še pet mesecev, so prireditelji tega velikega tekaškega dogodka že zavihali rokave za 24. izvedbo. A tokrat v drugačni postavi. Od vloge predsednika organizacijskega odbora se je poslovil oče prireditve Andrej Razdrih, ki je z direktorjem dogodka Gojkom Zalokarjem v tandemu veljal za sinonim za ljubljanski maraton.
»Ocenil sem, da je po 23 letih prišel čas, da se umaknem iz prve vrste. Lani smo želi sadove dolgoletnega dela, prejeli smo zlati znak in zabeležili rekord, in zdelo se mi je, da je po takih dosežkih najprimernejši trenutek za prestop v drugo vrsto,« je na današnji novinarski konferenci razmišljal Razdrih, ki je z Zalokarjem premierni ljubljanski maraton izvedel leta 1996.
Njegov položaj je po umiku prevzel Danilo Ferjančič, generalni direktor Porsche Slovenija, za dolgoročni cilj si je začrtal povečati število tekačev na maratonski razdalji na 10.000. Še letos pa bi prireditelji radi obdržali lani pridobljeni zlati znak, za katerega bodo znova morali izpolniti številne kriterije. Pod drobnogledom bodo varnost, zdravstvena oskrba in boj proti dopingu.
Med zahtevami je tudi udeležba vsaj po šest atletov in atletinj, ki sodijo med 150 na svetovni lestvici, in štirih od najboljših 100 po evropski lestvici. Med temi ni slovenskih atletov. "Zaradi svetovnega prvenstva v Dohi (ta bo na sporedu konec septembra in v začetku oktobra, op. a.) bo težko pridobiti vrhunske atlete, a morali se bomo znajti. Povabili smo tudi najboljše Slovence: Nejo Kršinar, Roka Puharja, državna prvaka v polmaratonu in zmagovalca maratona v Radencih," je o povabljencih govoril Gabrijel Ambrožič, ki je pri organizaciji ljubljanskega maratona odgovoren za vrhunske tekače.
Ljubljanski maraton je "etikete" vrhunskosti, ki jih podeljuje Mednarodna atletska zveza (IAAF), začel zbirati leta 2016, ko je prejel bronasti znak, leta 2017 je dobil srebrnega, lani pa najvišjo nagrado – zlati znak. Od leta 2020 naprej bodo podeljevali še en znak: platinasti. Namenjen bo največjim maratonom na svetu, kot so tisti v New Yorku, Londonu, Berlinu ... Platinasti znak lahko dobi tisti, ki ima 15.000 tekačev v cilju maratona, torej na razdalji 42 km. "Mi ne bomo kandidirali. Danes je najvišji znak zlat in mi ga imamo," je poudaril Gabrijel Ambrožič.
Trasa bo enaka kot lani z dvema popravkoma (v Rožni dolini in na Rudniku), za 5 evrov pa so povišali prijavnino (začetna je zdaj 40 evrov), ki je niso višali skoraj desetletje. Po besedah prirediteljev je med najnižjimi v tem delu Evrope. Za primerjavo: štartnina za maraton v Milanu znaša med 62 in 82 evrov, v Firencah med 50 in 80 evrov, v Budimpešti med 40 in 65 evrov. "Prijavnino smo dvignili, da ne naredimo minusa. Do zdaj smo bili v pozitvini ničli in to si še naprej želimo," je pojasnil Zalokar.
Ljubljanski maraton je eden od 70, ki se ponašajo z zlatim znakom. V okolici ga imata še dunajski in praški.
»Ocenil sem, da je po 23 letih prišel čas, da se umaknem iz prve vrste. Lani smo želi sadove dolgoletnega dela, prejeli smo zlati znak in zabeležili rekord, in zdelo se mi je, da je po takih dosežkih najprimernejši trenutek za prestop v drugo vrsto,« je na današnji novinarski konferenci razmišljal Razdrih, ki je z Zalokarjem premierni ljubljanski maraton izvedel leta 1996.
Njegov položaj je po umiku prevzel Danilo Ferjančič, generalni direktor Porsche Slovenija, za dolgoročni cilj si je začrtal povečati število tekačev na maratonski razdalji na 10.000. Še letos pa bi prireditelji radi obdržali lani pridobljeni zlati znak, za katerega bodo znova morali izpolniti številne kriterije. Pod drobnogledom bodo varnost, zdravstvena oskrba in boj proti dopingu.
Danilo Ferjančič, generalni direktor Porsche Slovenija, je novi predsednik organizacijskega odbora ljubljanskega maratona. FOTO: Blaž Samec/Delo
Prijavnina med najnižjimi v tem delu Evrope
Med zahtevami je tudi udeležba vsaj po šest atletov in atletinj, ki sodijo med 150 na svetovni lestvici, in štirih od najboljših 100 po evropski lestvici. Med temi ni slovenskih atletov. "Zaradi svetovnega prvenstva v Dohi (ta bo na sporedu konec septembra in v začetku oktobra, op. a.) bo težko pridobiti vrhunske atlete, a morali se bomo znajti. Povabili smo tudi najboljše Slovence: Nejo Kršinar, Roka Puharja, državna prvaka v polmaratonu in zmagovalca maratona v Radencih," je o povabljencih govoril Gabrijel Ambrožič, ki je pri organizaciji ljubljanskega maratona odgovoren za vrhunske tekače.
Od prihodnjega leta še platinasti znak
Ljubljanski maraton je "etikete" vrhunskosti, ki jih podeljuje Mednarodna atletska zveza (IAAF), začel zbirati leta 2016, ko je prejel bronasti znak, leta 2017 je dobil srebrnega, lani pa najvišjo nagrado – zlati znak. Od leta 2020 naprej bodo podeljevali še en znak: platinasti. Namenjen bo največjim maratonom na svetu, kot so tisti v New Yorku, Londonu, Berlinu ... Platinasti znak lahko dobi tisti, ki ima 15.000 tekačev v cilju maratona, torej na razdalji 42 km. "Mi ne bomo kandidirali. Danes je najvišji znak zlat in mi ga imamo," je poudaril Gabrijel Ambrožič.
Trasa bo enaka kot lani z dvema popravkoma (v Rožni dolini in na Rudniku), za 5 evrov pa so povišali prijavnino (začetna je zdaj 40 evrov), ki je niso višali skoraj desetletje. Po besedah prirediteljev je med najnižjimi v tem delu Evrope. Za primerjavo: štartnina za maraton v Milanu znaša med 62 in 82 evrov, v Firencah med 50 in 80 evrov, v Budimpešti med 40 in 65 evrov. "Prijavnino smo dvignili, da ne naredimo minusa. Do zdaj smo bili v pozitvini ničli in to si še naprej želimo," je pojasnil Zalokar.
Andrej Razdrih, Danilo Ferjančič in Gabrijel Ambrožič so na novinarski konferenci predstavili spremembe. Ljubljanski maraton je sicer na sporedu čez natančno pet mesecev, 27. oktobra. FOTO: Blaž Samec/Delo
