Že dalj časa razmišlja o rekordu Otteyjeve na 200 m
Maja Mihalinec bo ob Luki Janežiču najbolj zaposlena v slovenski reprezentanci na ekipnem EP, saj bo nastopila trikrat.
Odpri galerijo
Maja Mihalinec bo konec tedna v Varaždinu spet napadala normi za svetovno prvenstvo. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Maja Mihalinec in Luka Janežič bosta na ekipnem evropskem prvenstvu druge lige v Varaždinu najbolj zaposlena slovenska atleta, saj ju čakajo po trije nastopi. Šprinterjema je skupno tudi to, da za zdaj še nimata izpolnjene norme za nastop na svetovnem prvenstvu v Dohi, a jima vseeno zelo dobro kaže za odhod v Katar. Mihalinčevi tako na 100 kot na 200 metrov.
Maja Mihalinec je prijetno presenetila na marčnem dvoranskem evropskem prvenstvu, kjer je na 60 m zasedla 6. mesto, dobro, stanovitno in veliko pa nastopa tudi v poletnem delu sezone, v katerem se ji sicer še na nobeni tekmi mozaik ni sestavil v celoti. »Ne, res se mi ni nikdar vse »poklopilo« za zares vrhunski rezultat. Torej moje počutje, konkurenca in razmere. Na to še čakam,« pravi Mihalinčeva o letošnjih nastopih, ki so ji med drugim prinesli tudi zmago na 100 m na evropskih igrah v Minsku in skupno zmago v mednarodni ligi, ki jo je priredila slovenska zveza. Ji pa za zdaj še niso prinesli norm za Doho, pri čemer jo na 200 m loči šest stotink (23,08 : 23,02), na 100 m, kjer je sredi julija v Padovi tekla tudi osebni rekord, pa tri (11,27 : 11,24).
Na začetku sezone se je zdelo, da bo veliko bližje normi na 200 m, zdaj sta si disciplini povsem enakovredni, v obeh je enako blizu oz. daleč. »V bistvu sem res bolj stavila na 200 m, to je bolj moja disciplina, a se mi še ni posrečil idealen tek, ni mi še uspelo narediti vsega, kar bi lahko, kar sem delala na treningu. Imam še kar nekaj stotink, morda tudi desetink rezerve. Na 100 m sem bližje idealni izvedbi teka, v Padovi sem tekla res dobro, prav tako v kvalifikacijah na državnem prvenstvu,« je nastope razčlenila 29-letna Mozirčanka, ki je takoj po Glasgowu začela razmišljati, da mora na 100 m izboljšati osebni rekord (tako kot ga je v dvorani na 60 m), zdaj je na vrsti še 200 m, kjer je najhitreje doslej tekla 23,01, želja je čas (precej) pod 23 sekundami. Na daljši razdalji ji pogled sega tudi dlje od osebnega rekorda, namreč do državnega, ki je v lasti Merlene Ottey (22,72). Tako kot je tudi na 100 m (11,09).
»Na 200 m se mi zdi dosegljiv. Ta rezultat imam že nekaj časa v glavi in verjamem, da se ga da izboljšati. Na 100 m pa je malce bolj zasoljen, zato se bom tu raje osredotočila na rezultat Alenke Bikar (11,21; op. p.) in bom skušala v tej konkurenci biti najhitrejša doslej v Sloveniji,« razmišlja Mihalinčeva, ki je na letošnji lestvici rezultatov v teku na 100 m na 82. mestu, na 200 m pa na 85. Četudi je v prvi disciplini 48 mest in v drugi 56 za SP, ji v obeh kaže zelo dobro za nastop v Dohi, saj je pred njo na krajši razdalji več kot 30 Američank, na daljši pa več kot 40 ... »Vem, da imam lepe možnosti, da se na SP prebijem po lestvici, a to je kaj slaba tolažba. Na to se nočem zanašati, to ni stoodstotno do samega konca. Želim normo, še bolj kot to pa lovim osebni rekord,« je dejala članica Massa.
Za zdaj imajo norme le tri naše atletinje – Martina Ratej, Maruša Mišmaš, Tina Šutej –, v Katar naj bi potovalo vsaj sedem tekmovalcev, morda še kakšen več. »Norme so letos zelo zaostrene, še huje bo za olimpijske igre, a o tem se bomo pogovarjali prihodnje leto. Zame so dodatna motivacija, da premaknem svoje razmišljanje naprej od osebnih rekordov, da lovim boljše rezultate. Po eni strani je to dobra stvar za atletiko, po drugi strani pa se mi zdi, da je lahko nespodbudno za mlajše atlete, ki vedo, da so to rezultati, ki jih je bilo treba včasih teči za polfinale SP, zdaj pa zgolj za to, da nastopiš,« je sklenila Mihalinčeva.
Maja Mihalinec je prijetno presenetila na marčnem dvoranskem evropskem prvenstvu, kjer je na 60 m zasedla 6. mesto, dobro, stanovitno in veliko pa nastopa tudi v poletnem delu sezone, v katerem se ji sicer še na nobeni tekmi mozaik ni sestavil v celoti. »Ne, res se mi ni nikdar vse »poklopilo« za zares vrhunski rezultat. Torej moje počutje, konkurenca in razmere. Na to še čakam,« pravi Mihalinčeva o letošnjih nastopih, ki so ji med drugim prinesli tudi zmago na 100 m na evropskih igrah v Minsku in skupno zmago v mednarodni ligi, ki jo je priredila slovenska zveza. Ji pa za zdaj še niso prinesli norm za Doho, pri čemer jo na 200 m loči šest stotink (23,08 : 23,02), na 100 m, kjer je sredi julija v Padovi tekla tudi osebni rekord, pa tri (11,27 : 11,24).
Na začetku sezone se je zdelo, da bo veliko bližje normi na 200 m, zdaj sta si disciplini povsem enakovredni, v obeh je enako blizu oz. daleč. »V bistvu sem res bolj stavila na 200 m, to je bolj moja disciplina, a se mi še ni posrečil idealen tek, ni mi še uspelo narediti vsega, kar bi lahko, kar sem delala na treningu. Imam še kar nekaj stotink, morda tudi desetink rezerve. Na 100 m sem bližje idealni izvedbi teka, v Padovi sem tekla res dobro, prav tako v kvalifikacijah na državnem prvenstvu,« je nastope razčlenila 29-letna Mozirčanka, ki je takoj po Glasgowu začela razmišljati, da mora na 100 m izboljšati osebni rekord (tako kot ga je v dvorani na 60 m), zdaj je na vrsti še 200 m, kjer je najhitreje doslej tekla 23,01, želja je čas (precej) pod 23 sekundami. Na daljši razdalji ji pogled sega tudi dlje od osebnega rekorda, namreč do državnega, ki je v lasti Merlene Ottey (22,72). Tako kot je tudi na 100 m (11,09).
Ne želi se zanašati na lestvico
»Na 200 m se mi zdi dosegljiv. Ta rezultat imam že nekaj časa v glavi in verjamem, da se ga da izboljšati. Na 100 m pa je malce bolj zasoljen, zato se bom tu raje osredotočila na rezultat Alenke Bikar (11,21; op. p.) in bom skušala v tej konkurenci biti najhitrejša doslej v Sloveniji,« razmišlja Mihalinčeva, ki je na letošnji lestvici rezultatov v teku na 100 m na 82. mestu, na 200 m pa na 85. Četudi je v prvi disciplini 48 mest in v drugi 56 za SP, ji v obeh kaže zelo dobro za nastop v Dohi, saj je pred njo na krajši razdalji več kot 30 Američank, na daljši pa več kot 40 ... »Vem, da imam lepe možnosti, da se na SP prebijem po lestvici, a to je kaj slaba tolažba. Na to se nočem zanašati, to ni stoodstotno do samega konca. Želim normo, še bolj kot to pa lovim osebni rekord,« je dejala članica Massa.
Za zdaj imajo norme le tri naše atletinje – Martina Ratej, Maruša Mišmaš, Tina Šutej –, v Katar naj bi potovalo vsaj sedem tekmovalcev, morda še kakšen več. »Norme so letos zelo zaostrene, še huje bo za olimpijske igre, a o tem se bomo pogovarjali prihodnje leto. Zame so dodatna motivacija, da premaknem svoje razmišljanje naprej od osebnih rekordov, da lovim boljše rezultate. Po eni strani je to dobra stvar za atletiko, po drugi strani pa se mi zdi, da je lahko nespodbudno za mlajše atlete, ki vedo, da so to rezultati, ki jih je bilo treba včasih teči za polfinale SP, zdaj pa zgolj za to, da nastopiš,« je sklenila Mihalinčeva.
