Ugled se gradi z odgovornim odnosom do okolja

Več kot 80 odstotkov globalne trgovine poteka po morjih, zato se način upravljanja pristanišč močno odraža v gospodarstvu, v načinu reševanja kriz, zaščiti okolja v državah, kjer delujejo. To jih postavlja v središče trajnostnega razvoja, navajajo pri Konferenci ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). Naložbe v trajnost so zdaj eden od njihovih fokusov.

V Luki Koper bodo za to letos namenili približno 15 milijonov evrov. Kot pravijo, bo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa tudi v prihodnje pomembno vlogo igrala elektrifikacija. In to tako delovnih strojev in vozil, s katerimi bodo postopoma nadomestili vozila na dizelski pogon, kot ladij, ki se bodo za čas postanka v pristanišču lahko priklopile na kopensko omrežje. Pri tem bo ključno zagotoviti ustrezno zmogljivost električne infrastrukture zunaj pristanišča, ki bo omogočila primerno raven oskrbe.

Slovenija in Hrvaška v ospredje postavljata železniške projekte

»V sodelovanju s podjetjem Eles smo naredili prve korake za izvedbo projekta gradnje 110.000-voltnega daljnovoda od Dekanov do pristanišča in razdelilne transformatorske postaje v pristanišču, ki bodo v prihodnje omogočali elektrifikacijo obal in nemoteno preskrbo ladij z električno energijo, vzpostaviti bo treba tudi infrastrukturo za priklop na ladje itn.,« so načrte razkrili v Luki Koper.

Več samopreskrbe in manjša poraba

Z vidika večje samopreskrbe z električno energijo bo za družbo pomembna pridobitev fotonapetostne elektrarne, ki bo s 400 metri sončnih panelov in skupno močjo tri megavate druga največja v državi, zgrajena pa bo predvidoma do leta 2025. Za naložbo v skupni vrednosti skoraj 3,6 milijona evrov jim je uspelo pridobiti 2,1 milijona evropskih sredstev. Sončno elektrarno bodo namestili na strehah dveh skladišč za generalne tovore na drugem pomolu in s tem delež proizvedene energije iz obnovljivih virov povečali na deset odstotkov – Luka je že pred leti začela postopno nameščati mikro sončne elektrarne.

»Dolgoročno načrtujemo, da bo delež samopreskrbe z električno energijo za delovanje pristanišča dosegel 30 odstotkov, pri čemer bomo za investicije aktivno iskali finančno podporo iz sredstev EU,« so napovedali. S sončnimi paneli bi prekrili še tri skladišča in s tem povečali skupno nominalno moč elektrarne na sedem megavatov.

Na drugi strani vlagajo napore in sredstva tudi v učinkovitejšo izrabo energentov ter uporabo čistejših virov. Leta 2020 so vpeljali sistem upravljanja energije skladno z ISO 50001. »Ciljno spremljamo porabo energije in na podlagi letnih pregledov vpeljujemo izboljšave. Z vpeljavo kotlovnice na biomaso smo zmanjšali izpuste CO₂, odvisno od porabe, za 300 do 350 ton na leto, s tem ko smo vgradili električna mostna dvigala na skladišču za kontejnerje, pa smo občutno znižali porabo pogonskega goriva in izboljšali ogljični odtis družbe. Porabo dizelskega goriva smo zmanjšali za približno milijon litrov na leto, kar pomeni 1850 ton emisij CO₂ na leto manj,« so predstavili dva primera izboljšav.

Spodbuda partnerjem

Z novim letom so v Luki Koper kot v 57. pristanišče na svetu vpeljali tudi t. i. ESI-sistem (The Environmental Ship Index), ki prepoznava okoljsko čistejše ladje, kot jih določajo standardi Mednarodne pomorske organizacije. »V pristanišče želimo privabiti čim več ladij z najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni ter tako zmanjšati emisije v ozračje. V luči tega tistim z nižjimi emisijami onesnaževal v zrak, ki so vključene v sistem ESI, omogočamo plačilo nižje pristaniške pristojbine, in sicer glede na doseženo število točk pet ali deset odstotkov, vendar ne več kot tisoč evrov,« so pojasnili.

Zavedajo se, da pristaniška dejavnost vpliva na ljudi, ki tam delajo ali ob njej živijo, ter na naravno okolje, zato iščejo ravnotežje med interesi podjetja in naravnim okoljem. Tudi poslovno okolje je čedalje bolj ozaveščeno, vse več globalnih logistov, s katerimi sodelujejo, poudarja skrb za okolje. Tovrstna prizadevanja in naložbe prispevajo k ugledu podjetja pri kupcih, večji podpori lokalne skupnosti pri razvoju podjetja in večji zavzetosti zaposlenih. Vse to krepi konkurenčnost, vodi k uspešnemu poslovanju in trajnostnemu razvoju, kar so v Luki Koper tudi zapisali v strategijo poslovanja.

Varovanje okolja

Kot pravijo, že dve desetletji razvijajo koncept zelenega pristanišča. Na okoljskem področju so naredili velike korake in so lahko zgled drugim pristaniščem. Že leta 2000 so pridobili okoljski certifikat ISO 14001, ki so ga kasneje še nadgradili in dosegli visoke standarde na področju trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje EMAS.

Zlato investicijsko pravilo tudi v času suhih krav

»Sistem varovanja okolja stalno izboljšujemo, na trajnostnem portalu Živeti s pristaniščem pa zagotavljamo on-line meritve hrupa in prašnih delcev, vodimo odprt dialog z lokalnimi in drugimi zainteresiranimi javnostmi ter v proces aktivno vključujemo zaposlene,« so sporočili. Poleg rednega monitoringa emisij (hrup, svetloba, prašni delci) in spremljanja kakovosti morske ter podzemnih voda so v zadnjih letih posodobili in elektrificirali večino mehanizacije, starejše in bolj hrupne stroje pa premestili na območja, ki so bolj oddaljena od območij večje poselitve. Za zmanjšanje in blažitev posledic hrupa so v okviru naložb leta 2021 namenili 1,98 milijona evrov, lani pa še 6,4 milijona evrov.