V Smithsonianu preiskava o usklajenosti s Trumpovo »ameriško izjemnostjo«

Čeprav so Združene države Amerike država, kjer izrazito favorizirajo zasebno pobudo, imajo tudi številne javne institucije. Ena izmed njih je Smithsonian Institution, velikanska povezava 21 muzejev in prav toliko knjižnic, nacionalnega živalskega vrta ter številnih raziskovalnih in izobraževalnih centrov.

Večina jih je v ameriškem glavnem mestu Washingtonu, v njih pa je zaposlenih približno 6300 ljudi. Gre za največjo tovrstno institucijo na svetu, lani so imeli več kot 17 milijonov obiskovalcev, vstopnine v veliko večino muzejev pa ni.

Prvi zgodovinar in temnopolti na čelu največje muzejske institucije na svetu ni preveč pogodu ameriškemu predsedniku. FOTO: Smithsonian Institution

V njem so zapisali, da bodo izvedli preiskavo, s katero bodo ugotovili, ali muzeji upoštevajo predsednikovo direktivo, da morajo »poudarjati ameriško izjemnost, odstraniti delitvene in strankarske zgodbe ter obnoviti zaupanje v skupne kulturne institucije«. V prvi fazi bodo prečesali osem muzejev, med njimi muzej ameriške zgodovine, afroameriške in indijanske zgodovine ter celo muzeja narave ter zračnih in vesoljskih poletov.

Letos je Trump Smitsonian obtožil, da izpostavlja zgodbe, s katerimi poskuša ameriške in nasploh zahodne vrednote prikazati kot nujno škodljive in zatiralske. Poznavalci pravijo, da gre za le še enega v nizu predsednikovih potez, s katerimi izvaja čistko vsega, kar se ukvarja z različnostjo. Ker so v Smithsonianu očitno vedeli, kaj jih čaka, so junija že sami začeli notranjo revizijo razstav in zatrdili, da se ukvarjajo samo s predstavljanjem dejstev in zgodovine.

Sekretar Lonnie Bunch III. vodi Smithsonian od leta 2019. Rodil se je v učiteljski družini v New Jerseyju, odraščal pa je v kraju, ker so bili menda edini črnci. Iz ameriške in afroameriške zgodovine je 72-letni znanstvenik diplomiral, magistriral in doktoriral na Univerzi v Washingtonu, potem je poučeval na več univerzah in delal v muzejih v Chicagu in Kaliforniji. Leta 2005 so ga povabili v Smithsonian, kjer je začel dobesedno iz nič postavljati muzej afroameriške zgodovine.

Odprli so ga leta 2016 in je od takrat, kljub pandemiji covida-19, privabil že več kot 11 milijonov obiskovalcev. Nepričakovani uspeh muzeja je bil glavni vzrok, da so Buncha, poročenega očeta dveh hčera, leta 2019 kot prvega zgodovinarja in prvega temnopoltega postavili na čelo Smithsonian Institution.