Za zeleni prehod nujno razogljičenje cementa

Globalno je beton druga najpogosteje uporabljana dobrina, takoj za vodo. Letna svetovna proizvodnja cementa kot ključnega sestavnega dela betona že presega štiri milijarde ton. Ob povečevanju potreb tako zaradi gradnje stavb kot infrastrukture je pomemben dejavnik zelenega prehoda gradbene panoge.

Gradbena industrija za grajeno okolje porabi polovico svetovnih potreb po surovinah, ki vsako leto dosegajo več kot sto milijard ton. Pri tem pa pridela tretjino svetovnih odpadkov, navaja Svetovni gospodarski forum (WEF). Za proizvodnjo tone cementnega klinkerja je po navedbah Evropske okoljske agencije potrebne skoraj 1,6 tone surovine iz kamnolomov.

Od 4,1 milijarde ton cementa, kolikor so ga podjetja po vsem svetu pridelala leta 2022, je bilo po podatkih Evropskega združenja cementne industrije (Cembureau) v Evropi proizvedenega približno 275 milijonov ton, od tega v EU 176 milijonov ton. V naslednjem obdobju bodo te zmogljivosti sledile povečevanju potreb v gradbeništvu. V WEF pričakujejo, da se bo povpraševanje po cementu v obdobju med letoma 2020 in 2030 povečalo za 14 odstotkov, nato pa do leta 2050 za še 22 odstotkov.

Cembureau navaja, da smo v EU leta 2022 porabili nekoliko manj kot 164 milijonov ton cementa oziroma 366 kilogramov na prebivalca, in sicer tretjino za gradnjo stavb, pet odstotkov za njihovo obnovo, 21 odstotkov za gradnjo inženirskih objektov ter dva odstotka za njihovo obnovo. V večini evropskih držav so leta 2022 zaznali padec porabe cementa v primerjavi z letom pred tem, v Sloveniji pa je bila takrat poraba za skoraj sedem odstotkov višja, leta 2023 pa se je povečala za še nekoliko več kot leto prej.

Okoljski odtis

Cementna industrija ter industrija betona zdaj ustvarita od sedem do osem odstotkov vseh emisij CO₂. »Cementna industrija je vsaj po plati proizvodnje klinkerja, ki je osnovna sestavina cementa, energetsko intenzivna in zahteva visoke temperature, ki segajo do 2000 stopinj Celzija. Dve tretjini emisij CO₂ se ustvari pri kemični razgradnji apnenca (procesne emisije), za tretjino pa je odgovorna poraba energije za segrevanje peči,« pojasnjuje Dejan Zwitter Bostjančič, član uprave slovenskega proizvajalca cementa, Alpacem Cement. Pri tem dodaja, da ima cement uporabno dobo približno sto let. »Prehod na alternative cementu ni izvedljiv v velikem obsegu, saj bi povzročil še več emisij ali pa količinsko ne bi zadostil vsemu povpraševanju,« ocenjuje.

V Cembureauju navajajo, da je panoga v Evropi pripravljena oziroma ima načrt, kako po celotni cementno-betonski verigi vrednosti (klinker–cement–beton–gradnja­–karbonizacija betona) doseči ogljično nevtralnost do leta 2050. V načrtu iz leta 2020 so zapisali, da bodo v desetih letih zmanjšali izpuste pri proizvodnji cementa za več kot tretjino, po verigi navzdol pa za polovico. »V prvih dveh letih je evropska cementna industrija zmanjšala delež ogljično potratnega klinkerja v cementu za dve odstotni točki na 75,8 odstotka, kar pomeni, da je bilo v dveh letih nadomeščenega 3,9 milijona ton klinkerja, ustvarjene emisije CO₂ na tono cementa so bile leta 2022 za dva odstotka nižje v primerjavi z letom pred tem,« so navedli v Cembureau.

V skladu z evropskimi smernicami naj bi sicer zdaj v sestavi cementa klinker predstavljal do 72 odstotkov, do leta 2030 naj bi se zmanjšal na 64 odstotkov. V okviru vlaganj v trajnostno in nizkoogljično proizvodnjo so v Alpacem Cementu razvili izdelek, ki vsebuje od 50 do 64 odstotkov klinkerja. Po besedah Zwitter Bostjančiča je bil cement, ki ima do 36 odstotkov nižji ogljični odtis v primerjavi z evropskim povprečjem, na večjem projektu prvič uporabljen pri gradnji drugega tira. »Do zdaj je bilo vgrajenih približno 21.000 ton tega cementa, s čimer je bil prispevek k zmanjšanju emisij CO₂ za 1350 ton v primerjavi s konvencionalnimi rešitvami,« je povedal.

Med preostalimi investicijami za zmanjšanje ogljičnega odtisa je izpostavil še naložbe v naslednjo generacijo inovativnih tehnologij za bistveno znižanje vplivov na kakovost zraka, povečevanje zmogljivosti za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov – zdaj imajo 3,7 MWp sončnih panelov​. Načrtujejo uvedbo tehnologij za zajem CO₂, nato pa zajem in transport do skladišč. »Izvedba je odvisna od razvoja infrastrukture, vzpostavitve normativnega okolja in primernih spodbud, ki so nujne za konkurenčnost takih rešitev,« je pojasnil Zwitter Bostjančič. Alpacem Cement je vključen tudi v projekt Severnojadranske vodikove doline, kjer je cilj preizkusiti možnosti za uporabo zelenega vodika pri proizvodnji cementa in transportu izdelkov do kupcev.

Pomen za gospodarstvo

V Evropi deluje približno 200 cementarn. Tiste v EU zaposlujejo približno 35.000 delavcev. Dodana vrednost, ki so jo po zadnjem dostopnem podatku za leto 2021 ustvarili v industriji cementa in klinkerja je dosegla 7,6 milijarde evrov. Panoga skupaj z industrijo betona v Evropi generira več kot 1,1 milijona delovnih mest, in kot še navajajo v panožnem evropskem združenju, vsak evro, ki ga panogi ustvarita, ustvari še 2,8 evra drugje v gospodarstvu.

»Cementna industrija je strateško pomembna za evropsko gospodarstvo, saj zagotavlja ključni gradbeni material za infrastrukturne projekte, kot so ceste, železnice, energetski objekti in stanovanjska gradnja. V Sloveniji je strateško pomembna, saj zagotavlja surovino za ključne projekte, kot so gradnja drugega tira, Karavanški predor in tretja razvojna os. Beton se uporablja petkrat pogosteje več kot opeka, devetkrat več kot les in stokrat več kot jeklo,« o pomenu panoge za Evropo in Slovenijo pravi Dejan Zwitter Bostjančič. Dodaja, da v podjetju ustvarijo več kot 200.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Proizvodne zmogljivosti so v zadnjih 15 letih skoraj podvojili, »kar omogoča stabilno oskrbo domačega trga, 40 odstotkov cementa pa izvozijo na Hrvaško in v Italijo​.«