Nujen nacionalni program za obvladovanje srčno-žilnih bolezni

Tako v Sloveniji kot v Evropi so srčno-žilne bolezni (SŽB) še vedno eden največjih javnozdravstvenih problemov, in čeprav je strokovnjakom v zadnjih tridesetih letih z dobro organiziranim multidisciplinarnim in vsestranskim pristopom že uspelo znižati tako število obolelih kot tudi posledično umrljivost zaradi njih, pa povsem zadovoljni še vedno ne moremo biti, pravi prof. dr. Borut Jug, spec. kardiologije in vaskularne medicine, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana.

Obenem dodaja, da srčno-žilne bolezni še vedno ostajajo vodilni vzrok umrljivosti. Prav zato po vzoru nekaterih drugih bolezni nujno potrebujemo nacionalni program za obvladovanje srčno-žilnih bolezni. Razlogov zanj je več. Kot pove prof. dr. Jug, nam je predhodno umrljivost zaradi bolezni srca v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji in Evropi uspelo zmanjšati predvsem na račun obvladovanja klasičnih dejavnikov tveganja, kot sta povišan krvni tlak in holesterol, a hkrati ostajajo srčno-žilne bolezni vodilni vzrok umrljivosti, saj v Sloveniji povzročajo tretjino vseh smrti.

Pogostost določenih bolezni še narašča, predvsem zaradi staranja prebivalstva in vse pogostejših kardiometaboličnih dejavnikov tveganja, kot sta debelost in presežno maščevje, pa tudi zaradi okoljskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov. Prav zaradi naštetega, razlaga sogovornik, so »pridobitve zadnjih desetletij presahnile oziroma se ponekod v Evropi že zaznava obrat k večanju srčno-žilnega tveganja. Z državnimi programi za obvladovanje posameznih bolezni lažje prepoznamo determinantne bolezni, ki jih lahko zgodaj odkrivamo in učinkovito obvladujemo na ravni populacije in posameznika. To nam navsezadnje dokazujejo tudi uspehi podobnih programov, na primer evropski program za obvladovanje raka.«

Evropski načrt za srčno-žilno zdravje

Zaradi vsega naštetega je pred tremi leti Evropsko zavezništvo za srčno-žilno zdravje, ki združuje več evropskih strokovnih organizacij in združenj bolnikov, pripravilo tako imenovani evropski načrt za srčno-žilno zdravje. Kot pojasnjuje sogovornik, je njegov poglavitni cilj »zmanjšanje prezgodnje in preprečljive srčno-žilne smrti za tretjino, povečanje dostopnosti do ocenjevanja in obvladovanja srčno-žilne ogroženosti, vzpostavitev poenotene multidisciplinarne obravnave srčno-žilnih bolezni in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Načini za dosego ciljev, ki jih načrt posebej izpostavlja, pa obsegajo tako primarno preventivo, odkrivanje in obvladovanje dejavnikov tveganja ter zgodnje odkrivanje bolezni kot dostopen in presonaliziran pristop k zdravju in rehabilitaciji.« Evropski načrt za srčno-žilno zdravje je konec lanskega leta z uradnim sklepom potrdil tudi svet EU, kar predstavlja podlago za uvedbo nacionalnih programov za obvladovanje SŽB.

Stroka in odločevalci programu naklonjeni

Kot pove prof. dr. Jug, so uvedbi nacionalnega programa za obvladovanje naklonjeni vsi, ki so kakor koli povezani s to problematiko, in doda, da pri pripravi strokovnih izhodišč sodeluje široka paleta organizacij, od UKC Ljubljana, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ekonomske fakultete v Ljubljani in Združenja kardiologov Slovenije do kolegov iz družinske medicine in drugih.

»Združenje kardiologov Slovenije je na Forumu za preprečevanje bolezni srca marca letos pripravilo srečanje vseh ključnih udeležencev, tj. predstavnikov ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, nacionalnega programa integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni, družinske medicine, kardiologov na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene oskrbe ter nevladnih organizacij, kot sta Društvo za zdravje srca in ožilja ter Zveza koronarnih klubov. Vsi smo se odločili, da potrebujemo državni program za srčno-žilno zdravje po zgledu drugih podobnih aktivnosti, kot sta državni program za obvladovanje raka ali sladkorne bolezni. Evropska pobuda je, naj vsaka država pripravi nacionalni program, kar je že uspelo v Španiji ter na Poljskem, Češkem in Portugalskem. Strokovna izhodišča bodo pripravljena v prvi polovici prihodnjega leta.«

Poudarek tudi na kakovosti življenja

Evropski načrt poleg že zgoraj naštetih obravnava še eno zelo pomembno področje, in sicer kakovost življenja s srčno-žilnimi boleznimi, ki jo merimo s t. i. PROMs. Prav upoštevanje slednje je v slovenskem prostoru relativno novejši, a zelo pomemben koncept. Kot pove sogovornik, je eden pomembnejših vidikov nacionalnih programov »tudi sprotno spremljanje oskrbe in izidov zdravljenja«.

»PROMs je kratica, s katero poimenujemo izide, o katerih poročajo bolniki. Gre za validirane vprašalnike, s katerimi zajamemo na primer breme simptomov, težave s soočanjem bolezni ali z zdravjem povezane kakovosti življenja. PROMs so že uporabljeni v nekaterih strokah, tudi v kardiologiji. V programu kardiološke ambulantne rehabilitacije že redno spremljamo z zdravjem povezano kakovost življenja, in sicer ob začetku in zaključku programa. S tem pridobimo vpogled v to, ali našim bolnikom poleg ustreznega zdravljenja lahko ponudimo tudi boljšo kakovost življenja, kar je ključno poslanstvo zdravstvenih strok.«

Evropski načrt za srčno-žilno zdravje upošteva in izpostavlja tudi inovacije in digitalne rešitve. Sem sodijo tako zgodnja dostopnost telemedicinskih storitev kot tudi sprotno spremljanje bremena in kakovosti oskrbe srčno-žilnih bolezni s pomočjo registrov, kot imajo to urejeno v skandinavskih državah, razlaga prof. dr. Jug. In doda še en pomemben vidik – zdravstveno pismenost in opolnomočenje bolnikov, da se lahko čim bolje soočijo z boleznijo in jo v največji možni meri tudi obvladujejo.

Visoka pričakovanja

Zagotovo je eno ključnih vprašanj, kaj si od morebitne potrditve Evropskega načrta za srčno-žilno zdravje oziroma nacionalnega programa za obvladovanje srčno-žilnih bolezni lahko dolgoročno obetamo tudi v praksi.

Na to sogovornik odgovarja: »V Sloveniji smo že pred dvema desetletjema uvedli Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni; na ta račun smo močno zmanjšali umrljivost zaradi srčnega infarkta – in sicer za 1400 bolnikov na leto, od tega polovico na usklajenih intervencijskih postopkih, drugo polovico na račun preventivnih ukrepov. Zdaj potrebujemo ponovno pobudo, da se soočimo s spremenjenimi razsežnostmi, kot so SŽB v starosti, med katerimi so določene motnje ritma in bolezni zaklopk pa tudi kardiometabolični dejavniki tveganja. Večino aktivnosti, ki jih Evropski načrt predvideva, že izvajamo v praksi – nacionalni program pa bi omogočil, da vse aktivnosti potekajo usklajeno, z enotno vizijo in nacionalno strategijo ter v sozvočju z evropskimi pobudami.«

Kdaj tudi pri nas?

Nobenega dvoma ni, da bi od nacionalnega programa za obvladovanje srčno-žilnih bolezni imeli korist vsi, bolniki, zdravniki in zdravstveni sistem. A prav zaradi težav, s katerimi se srečuje, je verjetno upravičeno tudi vprašanje, kako realno bi lahko pričakovali, da bi se vse načrtovane zaveze iz njega sploh lahko prenesle tudi v prakso.

Naš sogovornik prof. dr. Borut Jug odgovarja, da je prav »v luči povzročiteljev ovir pobuda sploh nastala. Kardiologi smo le delček v skrbi za srčno-žilno zdravje, ki vključuje dodelano verigo oskrbe, od primarnega preprečevanja, promocije zdravega življenjskega sloga, prepoznavanja in obvladovanja dejavnikov tveganja ter zgodnjega odkrivanja bolezni do personaliziranega zdravljenja. Potreba po sproščenem odzivanju na spremenjeno epidemiologijo in breme so prave projekcije in trendi SŽB. In ja, tudi glede dostopnosti – ne le do kardiološkega pregleda, pač pa tudi do najsodobnejših zdravil, posegov na zaklopkah, invazivnega zdravljenja srčnega infarkta, presaditve srca, rehabilitacije in tako naprej – na teh področjih si upam trditi, da imamo v Sloveniji vrhunsko oskrbo, ki nam jo zavidajo v marsikateri evropski državi.«