V nadaljevanju preberite:

Z odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zdravniškimi stavkami in zvišanjem plač javnih uslužbencev se je lani opazno poslabšalo poslovanje bolnišnic, enako velja za razmere v slovenskem zdravstvu. Zavod za zdravstveno zavarovanje je sicer lani imel presežek, a je ta posledica izdatnejšega financiranja iz državnega proračuna in neizpolnjene realizacije načrtovanih zdravstvenih storitev bolnišnic.

Zaradi prepleta težav je sicer težko presoditi, kaj je glavni vzrok poslabšanih finančnih razmer v slovenskih bolnišnicah, a že iz komentarja direktorice ZZZS Tatjane Mlakar (marca letos jo je na vrhu zavoda zamenjal Robert Ljoljo) je razvidno, da so prav bolnišnice eden glavnih razlogov za vse slabšo dostopnost zdravstvenih storitev.

Kako so lani poslovale bolnišnice v Sloveniji?

Koliko jih je pokrilo stroške poslovanja?

Katere so v največjih težavah?

Kaj vse to pomeni za dostop do zdravstvenih storitev?

Kakšne učinke ima ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?