Ideje za manj pločevine na cestah
Mobilnost 2019: Na konferenci brbotajo ideje o tem, kako se znebiti gneče na cestah.
Odpri galerijo
Direktor podjetja Real ITS Global Richard Harris (prvi z leve), vodja odseka za promet v oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MOL Uršula Longar, moderatorka in novinarka Sveta kapitala Simona Drevenšek, direktor projekta v Telekomu Slovenije Andrej Prevc, vodja ekipe za upravljanje s projekti in razvojem/B2B v Telekomu Slovenije Robert Richter in direktor kranjske mestne uprave Bor Rozman. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Kako upravljati promet, da bo čim bolj tekoč? V Ljubljano se vsak dan pripelje 140.000 vozil, prihajajo z vseh koncev Slovenije.
»Poskušamo regulirati v centru, na obrobju pa imamo parkirišča P + R, kjer je dva tisoč parkirnih mest. Cilj je devet takih parkirišč, v regiji bi potrebovali 23 takšnih vozlišč. Ta parkirišča so bila prva leta prazna, ljudje so se norčevali iz njih, zdaj pa nas prosijo, da bi jih nadgradili. Parkirišče je zaživelo, ko smo v centru mesta začeli zaračunavati parkiranje. Zdaj smo se lotili parkirišča v Stanežičah,« pove Uršula Longar, vodja odseka za promet na Mestni občini Ljubljana (MOL), in doda, da je MOL strogo proti širitvi avtocestnega obroča. Med tednom sta parkirišči Barje in Dolgi most zasedeni.
Z Gorenjskega se vsak dan v Ljubljano pripelje 21.000 ljudi. Bor Rozman, direktor Mestne uprave občine Kranj, pove: »Ko sem pred 20 leti predlagal, da bi en dan delali doma, si je takratni minister izmišljal vse mogoče, zakaj se ne da, denimo, kaj bo, če si zlomiš nogo. Na dolgi rok bo treba nekaj odločiti, ko bo nekdo povedal, kje se vozi z avtomobilom, kje s skirojem in tako dalje. Trenutno je to prepuščeno prosti iniciativi.« Rozmanova naloga je, da v Kranju poveže doslej nepovezane mobilnostne sisteme.
Novo mesto bo postalo pametno mesto. »Novo mesto je že pametno mesto, bo pa z novimi orodji, kot je internet stvari, zaživelo. Telekom je vzpostavil cestninjenje v prostem toku, izpolnili smo tri cilje. Koliko se prevozi po avtocestah, kakšni so tipi vozil in da se zmanjšujejo izpusti zaradi zaustavljanja na cestninskih postajah. Cestnina se pobira glede na prevoženo razdaljo. Ta sistem bi morali vzpostaviti tudi v mestih, to počnemo konkretno v Novem mestu. Trenutno zajemamo podatke o kakovosti zraka, zasedenosti parkirišč. Na podlagi teh podatkov se bodo ljudje bolj pametno odločali,« poudarja Andrej Prevc iz Telekoma Slovenije.
Robert Richter, vodja ekipe za upravljanje projektov Telekoma Slovenije, dodaja: »Vidimo, kdaj so parkirna mesta zasedena, popisali smo vsa parkirna mesta, občina za nekatera parkirišča sploh ni vedela. Lotili smo se javne razsvetljave. Ni nujno, da so vse ulice enako močno osvetljene.«
Richard Harris, Real ITS Global, še pove: »V Estoniji je večina potniškega prometa za uporabnike brezplačna. Kljub temu pa se promet povečuje. Nikakor ni nujno, da se promet zmanjša, če je javni promet brezplačen. Razlog je, ker je to pač udobno.« Harris sicer meni, da je slovenski promet soliden, saj se je hitro pripeljal v BTC, kjer poteka konferenca.
Preberite še:Idealno mesto bi bilo stoodstotno električno in digitalizirano
Izzivi električnih baterij
Izzivi električnih baterij
»Poskušamo regulirati v centru, na obrobju pa imamo parkirišča P + R, kjer je dva tisoč parkirnih mest. Cilj je devet takih parkirišč, v regiji bi potrebovali 23 takšnih vozlišč. Ta parkirišča so bila prva leta prazna, ljudje so se norčevali iz njih, zdaj pa nas prosijo, da bi jih nadgradili. Parkirišče je zaživelo, ko smo v centru mesta začeli zaračunavati parkiranje. Zdaj smo se lotili parkirišča v Stanežičah,« pove Uršula Longar, vodja odseka za promet na Mestni občini Ljubljana (MOL), in doda, da je MOL strogo proti širitvi avtocestnega obroča. Med tednom sta parkirišči Barje in Dolgi most zasedeni.
Kranj želi povezati mobilnostne sisteme
Z Gorenjskega se vsak dan v Ljubljano pripelje 21.000 ljudi. Bor Rozman, direktor Mestne uprave občine Kranj, pove: »Ko sem pred 20 leti predlagal, da bi en dan delali doma, si je takratni minister izmišljal vse mogoče, zakaj se ne da, denimo, kaj bo, če si zlomiš nogo. Na dolgi rok bo treba nekaj odločiti, ko bo nekdo povedal, kje se vozi z avtomobilom, kje s skirojem in tako dalje. Trenutno je to prepuščeno prosti iniciativi.« Rozmanova naloga je, da v Kranju poveže doslej nepovezane mobilnostne sisteme.
Novo mesto hoče postati pametno mesto
Novo mesto bo postalo pametno mesto. »Novo mesto je že pametno mesto, bo pa z novimi orodji, kot je internet stvari, zaživelo. Telekom je vzpostavil cestninjenje v prostem toku, izpolnili smo tri cilje. Koliko se prevozi po avtocestah, kakšni so tipi vozil in da se zmanjšujejo izpusti zaradi zaustavljanja na cestninskih postajah. Cestnina se pobira glede na prevoženo razdaljo. Ta sistem bi morali vzpostaviti tudi v mestih, to počnemo konkretno v Novem mestu. Trenutno zajemamo podatke o kakovosti zraka, zasedenosti parkirišč. Na podlagi teh podatkov se bodo ljudje bolj pametno odločali,« poudarja Andrej Prevc iz Telekoma Slovenije.
Robert Richter, vodja ekipe za upravljanje projektov Telekoma Slovenije, dodaja: »Vidimo, kdaj so parkirna mesta zasedena, popisali smo vsa parkirna mesta, občina za nekatera parkirišča sploh ni vedela. Lotili smo se javne razsvetljave. Ni nujno, da so vse ulice enako močno osvetljene.«
Mednarodni pogled
Richard Harris, Real ITS Global, še pove: »V Estoniji je večina potniškega prometa za uporabnike brezplačna. Kljub temu pa se promet povečuje. Nikakor ni nujno, da se promet zmanjša, če je javni promet brezplačen. Razlog je, ker je to pač udobno.« Harris sicer meni, da je slovenski promet soliden, saj se je hitro pripeljal v BTC, kjer poteka konferenca.
