Idealno mesto bi bilo stoodstotno električno in digitalizirano

Medijska hiša Delo je organizirala konferenco na temo mobilnosti.
Fotografija: Mobilnost 2019 v organizaciji časopisa Delo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Mobilnost 2019 v organizaciji časopisa Delo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljubljana – Kakšna je prihodnost mobilnosti, kakšna vozila bomo imeli v prihodnje, kakšen pogon bodo imela? Se bo pri baterijah zgodil preboj? Na vsa ta vprašanja so odgovarjali danes na konferenci na temo mobilnosti, ki jo organizira medijska hiša Delo.

Predsednik uprave družbe FMR, predsednik nadzornega sveta Kolektor Holdinga in sosveta družbe Delo Stojan Petrič je ob odprtju konference povedal, da se velikokrat sprašuje, kakšno bo življenje leta 2030 ali 2040. Vse več avtomobilskih družb napoveduje električne pogone. Izpostavil je napovedi nemških družb, na katere je vezana slovenska avtomobilska industrija. »Volkswagen, BMW in drugi napovedujejo nove električne avtomobile, ti bodo manjši, več bo javnega prometa.​« 

Stojan Petrič FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Stojan Petrič FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Po Petričevem mnenju bodo prihodnji avtomobili majhni in bo več javnega prometa. Ne bo se spremenila le vrsta pogona, ampak bodo uporabljeni tudi drugačni materiali, ki jih bo pri razvoju električnih motorjev več, nekateri pa so okoljsko zelo sporni. Petrič upa, da bo to evolucijski, in ne hiter proces, saj bi se tako uspešno prilagodili, in ne izgubljali dragocenih delovnih mest. »Večina dobaviteljev avtomobilskih komponent se bo moralo prilagoditi, prilagoditev pa bo postopna.«

Andrej Kren, glavni direktor Dela, pa je uvodoma poudaril: »Mobilnost je eden petih poslovnih dogodkov, ki jih bomo organizirali letos. Veseli nas, da prispevamo k razvoju Slovenije.«

Andrej Kren, Violeta Bulc in Stojan Petrič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Andrej Kren, Violeta Bulc in Stojan Petrič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Potrebe potnika so prioriteta 


Violeta Bulc, evropska komisarka iz Slovenije, je na predavanju pojasnila, da so v središču vsega ljudje. »Razmišljati je treba potrebe ljudi, to je obrnilo celoten sitem. V preteklosti to ni bilo samoumevno. Uporabnik potuje na kratke razdalje, srednje razdalje in gre na daljša potovanja.«

Drugi zasuk se je zgodil, ko smo ugotovili, da ne potrebujemo več lastništva vozil, pač pa uporabo. Delitvena ekonomija je sestavni del vsake strategije, je poudarila.

Po njenih besedah so v zadnjih štirih letih v EU naredili analizo negativnih posledic prometa, teh je za tisoč milijard evrov. »Smrti, nesreče in prometni zamaški so glavni vir stroškov, vse to pa lahko rešimo. Zmanjševanje negativnih vplivov je postalo prioriteta. Čist planet za vse, eden ključnih dokumentov.«

Pokazatelj, kako smo napredovali, so integrirane vozovnice in integrirane logistične storitve. V obdobju komisije, ki ji pripadam, nam je uspelo investirati 230 milijard evrov v prometno infrastrukturo. V promet pa smo pripeljali tudi zasebne institucionalne investitorje.  »Inovacije so v središču, tudi pri regulatorjih. Mi smo naredili, denimo, premik pri regulaciji dronov.«

Na konferenci razpravljajo o prihodnosti prometa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na konferenci razpravljajo o prihodnosti prometa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Vlak prihaja v središče prometnega razmišljanja


Bulčeva je poudarila, da se bodo »do leta 2030 morala vsa pristanišča povezati s hitrimi železnicami. To danes pomeni s hitrostmi od 180 do 220 kilometrov na uro. Regulativo na področju železnic smo bistveno poenostavili na vseh devetih ključnih koridorjih.«

Letalski promet »umikamo iz regijske mobilnosti, danes nihče več ne razmišlja, da bi šel iz Bruslja v Pariz z letalom, pač pa z vlakom. Pa ne zato, ker so hitrejši, ampak ker povezujejo centre mest, česar letalski promet ne more rešiti.«

V mestih prihodnosti bo živelo 70 odstotkov ljudi, ki pa bodo zelo odvisni od podeželja. »Pametne vasi smo spravili v naslednjo finančno perspektivo. Poudarki bodo na prometu, energetiki in socialnih rešitvah.«
 

Razogljičiti transport?


Tomaž Katrašnik, redni profesor na fakulteti za strojništvo, je razmišljal o tem, kateri od pogonskih sistemov, ki jih je na trgu in v razvoju danes cela vrsta, bo v prihodnosti, do leta 2030 oziroma kasneje, najbolj učinkovit.

Uvodoma je pojasnil, kaj sploh hočemo. »Razogljičiti transport? Ne, hočemo ga defosilizirati, bojimo se ubežnega ogljika. Če danes  prepovemo vse avtomobile z notranjim izgorevanjem, nismo naredil veliko, saj veliko več izpustov proizvedejo vlaki, ladje … Zmanjšati bi morali izpuste v celotni verigi, upoštevajoč porabo materiala, in to ne le po nekaj odstotkov. Defosilizirati bi morali celoten energetski sektor.«

Tomaž Katrašnik FOTO: Jože Suhadolnik
Tomaž Katrašnik FOTO: Jože Suhadolnik


Po Katrašnikovem mnenju so pomembna alternativa plinska goriva, posebno metan, ki bodo uporabna v dvogorivnih dizelskih sistemih. Proizvajalci se bodo morali potruditi, da jih bodo očistili tudi drobnih delcev. Svetla prihodnost pa so električni in elektrificirani sistemi, ki ne izpuščajo onesnažil, to bo prva izbira zlasti za osebni prevoz. Še bolj zaželen bo pogon na gorivne celice, a te ne bodo prodrle tako hitro, sploh pa ne povsod po svetu.

Kot primer je navedel Norveško, ki je načrtno in postopoma prišla do sedanje visoke stopnje elektrifikacije. Pri nas ni časa za prehodno obdobje, zato bo nujen sistemski pristop.

Prihodnost je elektrificirana, ne nujno samo električna, ključna je defosilizacija, je sklenil Katrašnik. Zaradi ekonomskih omejitev – prehod je povezan z visokimi stroški – bo treba najti rešitve znotraj multimodalnosti, pri tem pa misliti predvsem na človeka, ki živi tukaj, izboljšati zrak, ki ga diha, inovirati produkte, ki bodo izboljšali njegovo življenje.


Cilj je manj vozil


Matej Čer iz podjetja Avantcar, ki ponuja souporabo vozil, je povedal, da tako imenovani carsharing električnih vozil v Ljubljani deluje dobro, uporabljajo ga multinacionalke, ministrstva, občina, podjetja.

Zakaj imamo potrebe po mobilnosti? »Služba, pot, nakupovanje, 80 do 90 odstotkov teh potreb je povsem predvidljivih. Osemdeset odstotkov Slovencev za pot potrebuje manj kot 20 minut vožnje. Registriranih imamo 1,2 milijona vozil, večina mest je namenjenih avtomobilom. Nimamo pa vizije, kaj hočemo. Norveška, denimo, vizijo ima. Če bi naredili novo mesto iz nič, bi bilo idealno, če bi bilo stoodstotno električno, digitalizirano, prevozna sredstva bi morala biti v gibanju, ne pa da stojijo na mestu.«

Matej Čer FOTO: Jože Suhadolnik
Matej Čer FOTO: Jože Suhadolnik

 

Parkiranje je nočna mora povsod


Richard Harris, direktor podjetja Real ITS Global: »Realnost mest je gneča. Če ulice ne bodo polne, se bodo ljudje začeli obnašati drugače. Denimo trgovine bodo postale sčasoma razstavni prostori, blago pa nam bodo dostavili iz skladišča. Parkiranje je nočna mora povsod, zato je glavna naloga mestnih oblasti, da ta problem uredijo. Rešitev je integrirani transportni in mobilnostni sistem, zelo daleč so, recimo, prišli v Singapurju.«

Richard Harris FOTO: Jože Suhadolnik
Richard Harris FOTO: Jože Suhadolnik

 

Mobilnost kot storitev


Tretja transportna revolucija, kot na eni strani prihod električnih, povezanih in avtonomnih vozil in na drugi strani prehod od lastništva vozila do mobilnosti kot storitve poimenuje dr. Miha Rihar, vodja mobilnosti v Petrolu, mora biti načrtovana tako, da je v njenem fokusu uporabnik. V nasprotnem primeru sprejmemo odločitve, ki so na pogled sicer lahko všečne, ampak potrošnikov ne bodo pritegnile in so dolgoročno nevzdržne.

Zahteve in navade potrošnikov, ki zadevajo električna, povezana, avtonomna vozila in nove oblike mobilnosti, se spreminjajo, a ta vidik načrtovalci mobilnosti pogosto spregledajo. Pozabljajo, da je najpomembneje, da je prevoz ljudi priročen in cenovno sprejemljiv. Navzven všečne rešitve se lahko sprevržejo v nasedlo investicijo.

Ko je govor o mobilnosti in razvoju mest, je poudaril govorec, je zamisel največkrat povsem drugačna od realnosti; ta je manj bleščeča, vendar ponuja veliko možnosti za izboljšave. Najprej je torej treba imeti realna pričakovanja.

Uporabnik si želi samo dobro izkoristiti svoj čas in denar, enostavno in priročno dostopati do najrazličnejših oblik mobilnosti, vsak hip želi biti informiran o ceni in možnosti prevoza ter porabljenem času. Če ima električni avtomobil, želi vedeti vse o tem, kje in po kakšni ceni bo polnil.

V Sloveniji živi le 45 odstotkov ljudi v hišah, torej jih bo imelo kar 55 odstotkov večje težave s polnjenjem – v službi (za kar bo moral poskrbeti delodajalec), v nakupovališčih (priložnost za trgovce), na javnih mestih. Bistveno je, da bodo lahko to funkcijo vključili v svoj urnik in ne bodo zanjo porabili dodatnega časa.

Na področju mobilnosti Petrol razvija štiri stebre: razvoj in postavljanje polnilne infrastrukture za različne naročnike, poslovni najem električnih vozil in upravljanje voznih parkov, korporativno souporabo vozil ter intermodalno tržnico storitev, ki bo omogočala izbiro različnih prevoznih storitev.
 

Spremenjeni načini za premik od točke A do B
 

Prihodnost mobilnosti bolj kot v prilagajanju obstoječe infrastrukture vidimo v spremenjenih načinih, kako se ljudje premikajo od točke A do B. »Naši cilji so tako s hitrimi linijami povezati slovenska mesta med seboj in Slovenijo z mednarodnimi destinacijami ter po vsej Sloveniji vzpostaviti vozlišča mobilnosti, do koder bi se potniki pripeljali z avtobusi, pot pa nadaljevali z električnimi kolesi ali skiroji,« je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago.

Marjan Beltram, izvršni direktor za mobilnost v Nomagu. FOTO: Jože Suhadolnik
Marjan Beltram, izvršni direktor za mobilnost v Nomagu. FOTO: Jože Suhadolnik


Obenem dodaja, da velik potencial nosi tudi koncept »Mobility as a Service« (MaaS), v okviru katerega bi potniki zakupovali mobilnostne storitve v paketu glede na svoje želje in potrebe. Javni promet želijo povezati z mikromobilnostjo ter potnikom omogočiti preprosto rešitev tudi za prvi in zadnji kilometer njihove poti. Na leto prepeljejo deset milijonov potnikov, imajo več kot tisoč zaposlenih in 700 vozil.
 

Iniciativa 50 : 1
 

Beltram je predstavil iniciativo 50 : 1, tj. pobudo, po kateri en poln avtobus lahko s ceste umakne do 50 osebnih vozil. Vsak dan se v Ljubljano, torej v mesto z 280.000 ljudmi, pripelje 120.000 ljudi. »Če ne bomo nečesa korenito spremenili, bomo morda kmalu poleg tretjega pasu potrebovali še četrtega,« pravi Beltram.

Z novo storitvijo Nomago InterCity 25. junija vstopajo v sedem držav in 31 evropskih mest – v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem in v Sloveniji. InterCity je namenjen tako tistim, ki v teh mestih delajo, kot onim, ki si želijo ta mesta le obiskati.

Delova novinarska ekipa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Delova novinarska ekipa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo



Gostje na zaključni okrogli mizi so vsak na svojem področju opisali prihodnost z današnje perspektive. Ulrich Eberl je zavrnil morebitne pomisleke, da je Slovenija premajhna, da bi bila lahko zgled za ostale, saj ima dovolj znanja in ustrezne kapacitete, dobavlja na primer sestavne dele vodilnim avtomobilskim proizvajalcem. Na vprašanje, kako kaže uvajanju avtonomnih vozil je dejal, da bodo ta najprej preizkušeni na avtocestah, v ugodnih pogojih, jer ne bo motilcev, v mestih jih ne vidi še naslednjih 15 let.

Dr. Marta Svoljšak Jerman, vodja sekcije trajnostna mobilnost na  CER in direktorica za tehnični razvoj, kakovost in varnost na Petrolu, je povedala, da v Sloveniji nekoliko zaostajamo za cilji v zvezi z obnovljivimi viri energije (elektrika in bio komponente v fosilnih gorivih) za uporabo v prometu. Kar zadeva alternativne vire energije, pa se trudijo, da bi se laže umeščali v prostor in hitreje uporabljali. Več pa bi bilo treba storiti na začetku kroga, je poudarila, namreč, maj porabiti, več reciklirati in ponovno uporabljati.

In kako se naftni distributerji odzivajo na to, da bo prej ali slej nafti odklenkalo? Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov s Petrola, je povedal, da se ukvarjajo s transformacijo poslovnih modelov, od energetskih rešitev v storitve,  po katerih povprašuje uporabnik. Analizirajo potrebe, kje se da prihraniti in na tej podlagi iščejo najbolj ustrezne rešitve. Obstaja še veliko rezerv, prostora za optimizacijo, pa udi za nove energije.

Podobne spremembe, ki izhajajo iz spremenjenih potrošniški navad in novih možnosti, ki jih prinaša digitalizacija, se odvijajo tudi v bankah, je potrdil Matjaž Mušič. V ospredju ni več posamezen produkt ampak storite, uporabniška pot na odprtem konkurenčnem trgu, na katerega prihajajo številni ponudniki novih tehnoloških rešitev, plačilnih sistemov, in nova pravila igre v zvezi z izmenjavo podatkov.

Posebej provokativno vprašanje je bilo namenjeno direktorici potniškega prometa na Slovenskih železnicah, Darji Kocjan: Kaj bomo v Sloveniji od Ljubljane do Maribora z vlakom prišli v 50 minutah s hitrostjo 250 kilometrov a uro. »Infrastrukturo umešča in gradi država,« se je odrezala vprašana, »mi bi z veseljem vozili tako hitro, če bi lahko. A proga je kombinirana, za tovorni in potniški promet, in rez modernizacije ne bo šlo. Na isti progi bomo z novimi voznimi sredstvi v letu ali veh potovalno hitrost povečali toliko, da bo vožnja trajala uro 45 ali 50 minut, kar je že primerljivo z avtomobilom.« Na novih vlakih (v dveh letih na bi jih nabavili prek 50) je predviden wifi, večje udobje, delodajalci pa se že zanimajo za to, da bi se morda del potovalnega časa vključil v delovni čas.« O večjih hitrostih bi bilo realno razmišljati na večjih razdaljah, kjer bi vlak lahko nadomestil letalo.

Zavarovalnica Triglav (ZT) z  različnimi akcijami za večjo varnost v prometu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Zavarovalnica Triglav (ZT) z  različnimi akcijami za večjo varnost v prometu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Komentarji: