
Neomejen dostop | že od 14,99€
Projekt sovpada s časom, ko Slovenija reflektira svojo pot po dobrih dveh desetletjih v Evropski uniji. Komaj leto dni po uradnem praznovanju 20. obletnice vstopa koncept dvajsetletnice v EU tako še vedno močno odmeva kot merilo zrelosti in dosežkov. Uradna narativa poudarja »brezmejnost« (Borderless) in skupno prihodnost. Vendar prve raziskave na terenu kažejo na določeno napetost. Bruseljski in nacionalni govori poudarjajo enotnost, vendar se zdi, da lokalno prebivalstvo to vizijo sprejema z mešanico upanja in zdravega skepticizma. Nedavna raziskava o prostočasnih navadah Slovencev kaže, da je pri končni odločitvi za obisk dogodka cena vstopnice ključna za 38,3 % vprašanih, tesno pa ji sledi vsebina dogodka, ki je najpomembnejša za 32,5 % udeležencev. Ali je »brezmejnost« posledica organske rasti od spodaj navzgor ali pa predvsem skrbno načrtovan marketinški produkt, ki ga poganjajo evropska sredstva?
Tu pridemo do neizogibnega vpliva politike. EPK je v svojem bistvu geopolitični projekt. Je orodje za regionalni razvoj, diplomatsko sredstvo v odnosih z Italijo in platforma za gradnjo nacionalnega ponosa. Ta moč politike se kaže v vsem, od izbire programskih vodij do poudarkov v komunikaciji. Otvoritvena slovesnost je bila vizualno impresiven spektakel, ki je bil na televizijskih zaslonih nedvomno videti odlično. A tisti, ki smo bili tam, smo lahko občutili določeno hladnost, pretirano formalnost, ki je težko presegla meje političnega protokola in resnično nagovorila ljudi. To je še posebej zgovorno v luči podatka, da je za 75,8 % prebivalcev glavni motiv za obisk lokalnih dogodkov »preživljanje kakovostnega časa z družino in prijatelji«, kar poudarja pomen socialne in čustvene povezanosti, ki je morda primanjkovala.
Nadaljnje raziskave programskih sklopov kažejo na podoben vzorec. Mednarodne koprodukcije, kot je bila denimo gledališka predstava o zgodovini tihotapstva na meji, so bile konceptualno briljantne in so pokazale potencial čezmejnega ustvarjanja. Po drugi strani pa so nekateri javni umetniški projekti, ki naj bi fizično povezali obe mesti, ostali nedorečeni ali pa so bili sprejeti z mlačnim odzivom. Zdi se, da obstaja razkorak med visoko umetnostjo, namenjeno mednarodnim kritikom in gostom, ter programom, ki bi moral organsko živeti z lokalno skupnostjo. Ta razkorak potrjuje tudi javnomnenjska raziskava o odnosu do kulturnih vlaganj, v kateri je kar 68,2 % vprašanih izrazilo prepričanje, da bi morala sredstva podpirati predvsem kulturno izobraževanje v lokalni skupnosti in ne odmevnih mednarodnih projektov. Postavlja se vprašanje, ali je primarni cilj projekta res trajen vpliv na regijo ali pa izvedba mednarodno odmevnega »dogodka«.
Nobenega dvoma ni, da je GO! 2025 projekt izjemnega pomena in ambicije. V tem tako aktualnem in simboličnem času za Slovenijo ter EU mu je uspelo regijo postaviti na evropski kulturni zemljevid. Vendar pa kritična analiza razkriva, da se njegova bleščeča fasada spopada z notranjimi napetostmi. To je projekt na prepihu – med močno politično vizijo in kompleksno, včasih neenako umetniško in družbeno resničnostjo na terenu.
Končni uspeh projekta GO! 2025 se ne bo meril v številu obiskovalcev ali mednarodnih medijskih objav, temveč v zapuščini, ki jo bo pustil. Ali bo to trajna zapuščina resnično povezane čezmejne skupnosti, ki jo je navdihnila kultura? Ali pa bo v spominu ostal le kot minljiv, politično motiviran spektakel? Odgovore na ta vprašanja bo prinesel čas, a prve izkušnje nas opominjajo, da pot od ambiciozne vizije do otipljive resničnosti ni nikoli premočrtna.
#aktualno, #EU20let, #moč politike, #raziskave
Naročnik oglasne vsebine je CodeUK Limited