Jugoslovansko dramsko gledališče
Cankarjev dom, Ljubljana. Gostovanje nocoj in jutri ob 20. uri.
Odpri galerijo
Predstava Einsteinove sanje. FOTO: Nenad Petrović
V Cankarjevem domu bo z dvema predstavama danes in jutri gostovalo Jugoslovansko dramsko gledališče. Danes ob 20. uri bodo na sporedu Einsteinove sanje Alana Lightmana, ki v režiji Slobodana Unkovskega prinašajo dveurno pravljično potovanje po času; jutri, 14. decembra, ob 20. uri pa Naključna smrt nekega anarhista italijanskega dramatika in Nobelovega nagrajenca Daria Foja, ki jo je obogateno z lokalnim humorjem postavila na oder beograjskega gledališča režiserka Maja Maletković.
Uprizoritev Einsteinove sanje (na fotografiji) temelji na dramatizaciji istoimenskega romana ameriškega fizika in pisatelja Alana Lightmana. Leta 1992 napisana uspešnica, prevedena v več kot 40 jezikov, prinaša prizore iz sanj enega od največjih mislecev in utemeljitelja relativnostne teorije Alberta Einsteina. Dogajanje z bogatim domišljijskim svetom je umeščeno v leto 1933, v čas Einsteinovega bega pred nacisti v Ameriko. Na simbolični ladji, s sanjskimi in resničnimi junaki iz različnih časovnih obdobij, pisatelj razkriva Einsteinove sanje ob nastajanju relativnostne teorije.
V predstavi Naključna smrt nekega anarhista se za masko odštekane komedije skriva svet korupcije, političnih likvidacij in sovraštva. Dario Fo si je za iztočnico izbral resnični dogodek s konca šestdesetih let preteklega stoletja ter s komedijo odgovoril na razplet dogajanja po bombnem napadu na milansko železniško postajo. Tokratna igralska ekipa, ki jo v glavni vlogi norca vodi Nikola Đuričko, gledalcem v dobri uri razkrije nelogičnosti, povezane s smrtjo nekega anarhista. Pri tem so ustvarjalci uprizoritve sledili Fojevemu navodilu, naj njegova besedila prilagodijo lokalnemu prostoru.
Uprizoritev Einsteinove sanje (na fotografiji) temelji na dramatizaciji istoimenskega romana ameriškega fizika in pisatelja Alana Lightmana. Leta 1992 napisana uspešnica, prevedena v več kot 40 jezikov, prinaša prizore iz sanj enega od največjih mislecev in utemeljitelja relativnostne teorije Alberta Einsteina. Dogajanje z bogatim domišljijskim svetom je umeščeno v leto 1933, v čas Einsteinovega bega pred nacisti v Ameriko. Na simbolični ladji, s sanjskimi in resničnimi junaki iz različnih časovnih obdobij, pisatelj razkriva Einsteinove sanje ob nastajanju relativnostne teorije.
V predstavi Naključna smrt nekega anarhista se za masko odštekane komedije skriva svet korupcije, političnih likvidacij in sovraštva. Dario Fo si je za iztočnico izbral resnični dogodek s konca šestdesetih let preteklega stoletja ter s komedijo odgovoril na razplet dogajanja po bombnem napadu na milansko železniško postajo. Tokratna igralska ekipa, ki jo v glavni vlogi norca vodi Nikola Đuričko, gledalcem v dobri uri razkrije nelogičnosti, povezane s smrtjo nekega anarhista. Pri tem so ustvarjalci uprizoritve sledili Fojevemu navodilu, naj njegova besedila prilagodijo lokalnemu prostoru.
