Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Umrl je Andrej Lodrant, zadnji študent, ki ga je Plečnik sprejel v seminar

Velja za arhitekta, ki je oral ledino v koroški krajini in jo vidno zaznamoval. Posvečal se je številnim vejam arhitekture.
FOTO: Mateja Celin
FOTO: Mateja Celin
V. U.
23. 10. 2024 | 17:33
23. 10. 2024 | 17:33
3:13

V visoki starosti 92 let se je iztekla življenjska pot arhitekta Andreja Lodranta, Plečnikovega učenca s Koroške in hkrati tudi zadnjega, ki ga je jeseni 1951 sprejel v svoj seminar na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Arhitekt, rojen leta 1932 na Prevaljah, je na Fakulteti za arhitekturo diplomiral leta 1961. Zaposlen je bil v projektivnem biroju Gradbenega podjetja Dravograd, na Zavodu za urbanizem Maribor, Urbanističnem biroju Ravne na Koroškem, projektivnem biroju Stavbenik Prevalje in gradbenem podjetju Kograd Dravograd, navaja portal Obrazi slovenskih pokrajin.

Oral je ledino v koroški krajini

Kot arhitekt je oral ledino v koroški krajini in jo vidno zaznamoval. Spopadal se je s številnimi vejami arhitekture: z urbanizmom, projektiranjem objektov, notranjo opremo, knjižno opremo … Posebej uspešno se je ukvarjal tudi s cerkveno opremo in arhitekturo. V tem segmentu njegovega dela izpostavljajo cerkvico sv. Kozma in Damijana na Brinjevi gori, cerkvico v Mozirskem gaju, pokopališko cerkev v Mozirju, ekološko kapelo v Bistriškem jarku, Slomškovo kapelo pri Devici Mariji na Kamnu v Vuzenici, kapelo na Grobelnem, mrliške veže v Črni na Koroškem, v Šentjanžu, Vuzenici, v Črnečah pa tudi razne spomenike, nagrobnike in oltarje.

Posvečal pa se je tudi drugim javnim objektom: hotelu Peca v Mežici, šoli v Javorju, kot Plečnikov učenec pa je pomagal tudi pri Aškerčevem spomeniku v Ljubljani, pavlijonu na Brionih in Festivalni dvorani.

Spomini na Plečnika

Rad je obujal tudi spomine na svojega profesorja. Plečnik po njegovem pripovedovanju ni bil le profesor, ampak je bil skrben kot oče, je nekoč povedal za Delo. »Tudi svoj denar je delil med študente, bili smo preskrbljeni in zelo se je zanimal za vsakega posebej,« ga je opisal in dodal: »Takrat smo vsem profesorjem rekli tovariš, bili so pač takšni časi, le Plečniku smo vedno pravili gospod. A ta gospod je bil v resnici veliko večji tovariš kot tisti tovariši, ki so živeli kot veliki gospodje.«

Plečnik je sicer njegovo prošnjo najprej zavrnil, češ da odhaja s šole in da ne bo več poučeval, navajajo v ljubljanski Plečnikovi hiši. Kot dodajajo, so z arhitektom sodelovali še nedavno, ko so v Plečnikovem letu 2022 pripavljali razstavo Nulla dies sine linea. Profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine