Zadnji veslač v delti Donave
Stari romunski ribič čoln še vedno poganja na tradicionalni način.
Odpri galerijo
Stat_ZenskeVZnanosti
Tako kot je Donava za Volgo druga največja evropska reka, je tudi njen izliv v Črno morje druga največja evropska delta. Velika je več kot 5000 kvadratnih kilometrov, za četrtino Slovenije. Manjši del na severu je leži v Ukrajini, večji del v Romuniji. Ljudje se v tem blodnjaku vodnih poti preživljajo večinoma s turizmom in ribarjenjem, 74-letni Romun Iosif Acsente pa velja za zadnjega veslača, se pravi ribiča, ki poganja svoj čoln z vesli, v vasi Sfântu Gheorghe sredi romunskega dela delte.
Po vodnih poteh Acsente križari že več kot štiri desetletja. Rad se pohvali, da bi ga lahko v delto vrgli s helikopterja in bi takoj vedel, kje je. Čeprav ima svoj način življenja zelo rad, pa ima določene pomanjkljivosti. Te so se pokazale med pandemijo covida-19. Čeprav se novi koronavirus in bolezen, ki jo povzroča, po teh odmaknjenih krajih nista preveč razširila, se domačini bojijo, kaj bi se zgodilo, če bi se. Do večine vasi v delti je namreč mogoče le s čolni, to pa je precej počasen način potovanja, če je treba nekoga hitro odpeljati v bolnišnico.
V vasi Sfântu Gheorghe je pred padcem komunističnega režima v Romuniji živelo približno 2000 ljudi, danes jih je še približno 500. Tudi Acsentejevi otroci so šli iz delte in se pridružili stotisočim rojakov, ki iščejo boljše življenje na Zahodu. Kljub idilični podobi neokrnjene narave ni življenje v delti prav nič preprosto. Posebno pozimi, ko kraje ovije gosta megla in deli reke zamrznejo. Zato se bosta pozimi za nekaj mesecev v najbližje večjo mesto Tulceo odpravila tudi Acsente in žena.
Delta Donave spada na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Ne gre samo za vodne poti in močvirja, ampak predstavlja tudi izredno pomembno območje za 300 vrst ptičev in 45 vrst sladkovodnih rib. Zaradi tega je delta bogato ribolovno območje in raj za opazovalce rib ter druge turiste. Zaradi covida-19 pa se lahko zgodi, da bo letošnja sezona padla v vodo.
Čeprav se mogoče zdi, da je delta večna in nespremenljiva, gre v resnici za zelo mlad in spremenljiv prostor. Večina delte je namreč nastala v zadnjih dveh tisočletjih, ko so ljudje v porečju Donave izkrčili gozdove in je reka začela s seboj prinašati več zemlje in drugih naplavin. Približno štiri desetine sedanje delte je nastalo v zadnjih tisoč letih. Odkar so na reki zgradili številne velike jezove za hidroelektrarne, pa je naplavin bistveno manj. Zato nekateri menijo, da delto bolj od onesnaženja, ki ga prinaša Donava, in motornih čolnov, ki so nadomestili ribiče veslače, kot je Iosif Acsente, ogroža to, da bo Črno morje vzelo nazaj, kar je izgubilo v zadnjih 2000 letih.
Po vodnih poteh Acsente križari že več kot štiri desetletja. Rad se pohvali, da bi ga lahko v delto vrgli s helikopterja in bi takoj vedel, kje je. Čeprav ima svoj način življenja zelo rad, pa ima določene pomanjkljivosti. Te so se pokazale med pandemijo covida-19. Čeprav se novi koronavirus in bolezen, ki jo povzroča, po teh odmaknjenih krajih nista preveč razširila, se domačini bojijo, kaj bi se zgodilo, če bi se. Do večine vasi v delti je namreč mogoče le s čolni, to pa je precej počasen način potovanja, če je treba nekoga hitro odpeljati v bolnišnico.
V vasi Sfântu Gheorghe je pred padcem komunističnega režima v Romuniji živelo približno 2000 ljudi, danes jih je še približno 500. Tudi Acsentejevi otroci so šli iz delte in se pridružili stotisočim rojakov, ki iščejo boljše življenje na Zahodu. Kljub idilični podobi neokrnjene narave ni življenje v delti prav nič preprosto. Posebno pozimi, ko kraje ovije gosta megla in deli reke zamrznejo. Zato se bosta pozimi za nekaj mesecev v najbližje večjo mesto Tulceo odpravila tudi Acsente in žena.
Nekatere tradicionalne vasi v delti so prave male Benetke. FOTO: Mitja Felc/Delo
Delta Donave spada na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Ne gre samo za vodne poti in močvirja, ampak predstavlja tudi izredno pomembno območje za 300 vrst ptičev in 45 vrst sladkovodnih rib. Zaradi tega je delta bogato ribolovno območje in raj za opazovalce rib ter druge turiste. Zaradi covida-19 pa se lahko zgodi, da bo letošnja sezona padla v vodo.
Čeprav se mogoče zdi, da je delta večna in nespremenljiva, gre v resnici za zelo mlad in spremenljiv prostor. Večina delte je namreč nastala v zadnjih dveh tisočletjih, ko so ljudje v porečju Donave izkrčili gozdove in je reka začela s seboj prinašati več zemlje in drugih naplavin. Približno štiri desetine sedanje delte je nastalo v zadnjih tisoč letih. Odkar so na reki zgradili številne velike jezove za hidroelektrarne, pa je naplavin bistveno manj. Zato nekateri menijo, da delto bolj od onesnaženja, ki ga prinaša Donava, in motornih čolnov, ki so nadomestili ribiče veslače, kot je Iosif Acsente, ogroža to, da bo Črno morje vzelo nazaj, kar je izgubilo v zadnjih 2000 letih.
