
Neomejen dostop | že od 14,99€
Burzitis je otekanje ali vnetje burze; to so sinovijsko obložene, vrečkaste strukture, ki so po vsem telesu v bližini koščenih izrastkov in med kostmi, mišicami, tetivami in vezmi. Burzitis se največkrat pojavlja ob ramenskem sklepu, komolcu in kolenu ter kolku.
Burzitis, ki lahko prizadene tako odrasle kot otroke, je stanje, zaradi katerega predel okoli sklepa ali kosti postane boleč, rdeč in otekel.
Burza je sinovijska ovojnica, ki v normalnem stanju nima volumna. Dokler neki sprožilni dejavnik ne povzroči draženja in polnjenja burze s sinovijsko tekočino, ostaja sploščena. Ko je vneta burza stisnjena ob kost, mišico, tetivo, vezi ali kožo, se pojavi bolečina. Kljub imenu pa ni vsak burzitis povezan z izrazitim vnetnim procesom.
V človeškem telesu je več kot 150 burz, njihova naloga pa je olajšati gibanje mišično-skeletnega sistema, saj poskrbijo za blaženje med tkivi, ki se premikajo med seboj. Pri burzitisu se burza zaradi kopičenja tekočine poveča, vsako gibanje ali neposreden pritisk nanjo pa bolniku povzroča bolečine. Izraz burzitis je pogosto napačen, saj vse oblike niso posledica primarnega vnetnega procesa, temveč gre pogosto za otekanje burze zaradi škodljivega dražljaja.
Obstaja veliko vzrokov za burzitis, vključno s poškodbami zaradi preobremenitve, nalezljivimi boleznimi in vnetnimi motnjami. Najpogostejši vzrok je dolgotrajen pritisk, pri katerem je burza stisnjena med trdo podlago in kostno izboklino. Lahko ga dobijo tisti, ki med dolgotrajnim delom ali študijem pogosto naslanjajo komolce na mizo, ter tisti, ki brez ustreznega oblazinjenja veliko delajo na kolenih. Burzo lahko dražijo tudi ponavljajoči se gibi.
Drugi najpogostejši vzrok burzitisa je travma oziroma poškodba, ko pride do neposrednega pritiska na burzo. Pogosto se pacient ne spomni sprožilnega dogodka, saj se ta morda sprva ni zdel pomemben.
Burzitis zaradi poškodbe povečuje tveganje za septični burzitis, ki najpogosteje nastane zaradi neposrednega predrtja burze skozi kožo. Do njega lahko pride tudi zaradi prenosa okužbe skozi krvni obtok, vendar je to redko, saj je prekrvitev burze razmeroma slaba. Večino primerov septičnega burzitisa povzroča bakterija Staphylococcus aureus.
Pomemben vzrok za burzitis so tudi avtoimunske in sistemske vnetne ter sklepne bolezni, vključno z revmatoidnim artritisom, osteoartritisom, sistemskim lupusom eritematozusom, sklerodermijo, spondiloartropatijami in protinom. Nazadnje je lahko burzitis tudi idiopatičnega, torej neznanega izvora, septični burzitis pa se lahko razvije tudi kot zaplet invazivnih medicinskih postopkov.
Ali se tudi vam pojavljajo bolečine v kolku, kolenu ali ramenu? Naročite se na diagnostični pregled in izvedite, ali trpite za simptomi burzitisa.
Na splošno se burzitis pojavlja enako pogosto pri moških in ženskah. Vendar pa imajo nekatere vrste burzitisa večjo pojavnost pri ženskah, zlasti burzitis kolena in v kolku. Omenjeni obliki burzitisa sta pogostejši tudi pri posameznikih z debelostjo.
Moški pa pogosteje zbolevajo za burzitisom komolca, saj je med njimi več takih, ki opravljajo fizična dela. Največje tveganje je pri vodovodnih inštalaterjih, vrtnarjih, mehanikih, gradbenih delavcih ipd.
Ker določeni poklicni obremenilni dejavniki povečujejo tveganje za razvoj burzitisa, so se v vsakdanji govorici uveljavili številni izrazi za specifične vrste burzitisa, ki odražajo tovrstne epidemiološke povezave. Tako je na primer prepatelarni burzitis (v kolenu, pred pogačico) znan tudi kot »koleno služkinje«, olekranonski ali komolčni burzitis pa včasih imenujemo »študentski komolec«.
Pretesni ali neustrezno prilegajoči se čevlji lahko povzročajo burzitis v petnem delu stopala, pogosto pa se pojavlja pri plesalcih in umetnostnih drsalcih. V vseh teh primerih je vzrok burzitisa običajno dolgotrajen pritisk na prizadeto burzo.
Čeprav burzitis prizadene ljudi vseh starosti, so starejši lahko bolj ogroženi, saj jih pogosto pestijo osteoartritis in druge kronične bolezni, ki povečujejo tveganje za razvoj burzitisa. Pri septičnem burzitisu pa so bolj ogroženi imunsko oslabljeni bolniki.
Obstajata akutna in kronična oblika burzitisa in vsaka se kaže z drugačnimi kliničnimi znaki. Za razlikovanje med njima in za izključitev drugih diagnoz sta ključnega pomena natančna anamneza in razumevanje pacientovega vsakodnevnega življenjskega sloga.
Akutni burzitis običajno nastane kot posledica poškodbe, okužbe ali protina, kronični burzitis pa je pogosteje posledica vnetnih artropatij in ponavljajočega se pritiska oziroma »mikrotravm«.
Pri akutnem burzitisu se pacienti navadno pritožujejo nad bolečino ob pritisku na burzo. Obseg gibljivosti prizadetega sklepa je lahko zmanjšan zaradi bolečine. Aktivno gibanje, ki vključuje prizadeto burzo, povzroča bolečino, vendar je to odvisno od njene lokacije in biomehanike gibanja kosti, mišic in tkiv v njeni bližini.
Veliko pacientov občuti bolečino pri aktivnem, ne pa tudi pri pasivnem gibanju. Ko okoliške mišice niso aktivirane in torej ne pritiskajo na burzo, bolečine skoraj ni. Pri nekaterih oblikah akutnega burzitisa se bolečina pojavi pri upogibu prizadetega sklepa, ne pa tudi pri iztegu – to je značilno denimo za kolenski burzitis ob pogačici in komolčni burzitis.
Pri burzitisu kolka, ki prizadene približno 15 % žensk in 8 % moških, se bolečina pojavlja v kolku ali ob zunanji stegenski mišici, lahko pa tudi v dimljah, če gre za iliopsoasno burzo. Bolečina je naprej ostra, nato se razširi po kolku.
Pri burzitisu komolca spodnji del komolca zateče in boli, še posebej pri upogibanju roke, čutiti je toploto. Pri burzitisu kolena se bolečina poveča ob premikanju ali pritisku na sklep, koleno lahko teče, lahko postane toplejše na dotik.
Burzitis v gležnju nastane zaradi draženja burze ob Ahilovo tetivo. Stopalo v tem primeru postane boleče in okorno, lahko tudi oteče.
V nasprotju z znaki akutnega burzitisa je kronični burzitis pogosto neboleč. Burza se je imela čas razširiti in prilagoditi povečanemu volumnu tekočine, kar povzroči izrazito oteklino in zadebelitev burze. Pri ocenjevanju akutnega ali kroničnega burzitisa je zelo pomemben tudi pregled kože glede poškodb, rdečine in toplote.
Globoko ležeče burze, tudi če gre za akutni burzitis, morda ne bodo kazale občutljivosti ob dotiku ali očitnih sprememb na koži.
Z razvojem burzitisa so včasih povezane mišično-skeletne nepravilnosti ali anatomske posebnosti. Zmanjšana moč trupa in kronične bolečine v križu lahko poslabšajo trohanterni burzitis (v kolku), ki je pogosto posledica tendinopatije glutealnih mišic. Mehanski dejavniki, kot sta plosko stopalo in valgus kolen (kolena, obrnjena navznoter), pa povečujejo tveganje za razvoj burzitisa na notranji strani kolen.
Diagnozo določenih vrst burzitisa je mogoče postaviti klinično, brez dodatnih preiskav, kljub temu pa ima slikovna diagnostika pomembno vlogo pri ugotavljanju in obvladovanju burzitisa, saj si zdravnik z njo lahko pomaga pri postavljanju diferencialne diagnoze ali celo pri natančni opredelitvi vzroka v primerih diagnostične nejasnosti.
Rentgensko slikanje prizadetega sklepa ali burze je priporočljivo, kadar obstaja anamneza o poškodbi ali sum na tujek oziroma zlom, ki povzroča oteklino ali bolečino. Magnetna resonanca (MR) se uporablja za oceno globlje ležečih burz, prav tako pa tudi ultrazvok, ki ima dodatno prednost, da omogoča prikaz dogajanja v sklepu ali okolici burze v realnem času in spremljanje sprememb ob aktivnem ali pasivnem gibanju.
Ali čutite bolečine v ramenskem sklepu, kolkih, kolenu ali v stopalu? Ne odlašajte z zdravljenjem burzitisa. Naročite se na pregled v kliniki Medicofit.
Obstaja več pristopov za lajšanje bolečin pri pacientu z burzitisom, ki se večinoma lahko pozdravi sam od sebe. Pomembno je, da se s pravim pristopom čim prej zagotovi vrnitev popolne funkcionalnosti prizadetega območja. Konservativno zdravljenje vključuje počitek, hlajenje z ledom, kompresijo in dvig prizadetega dela telesa za izboljšanje simptomov.
Pacienta je treba poučiti o pravilnih gibih, ki lahko pomagajo preprečiti poslabšanje, pri določenih površinskih burzah pa je mogoče uporabiti zaščitno oblazinjenje. Pomembne so raztezne vaje in vaje za krepitev trupa.
Prizadeto območje naj pregleda fizioterapevt, ki ga bodo zanimali vaši simptomi, zgodovina poškodb in prejšnja stanja ter kakšnim tveganjem ste izpostavljeni. Pregledal bo območje sklepa, preveril oteklino in bolečinsko občutljivost, rdečino in gibljivost. Na podlagi rezultatov diagnostičnega pregleda in morebitnih dodatnih preiskav vam bo predlagal ustrezno fizioterapevtsko zdravljenje. Za ustrezno zdravljenje morajo fizioterapevti oceniti tudi vaše morebitne težave z držo, mišično napetost, mišično šibkost ali asimetrijo in težave z obutvijo.
Kliniko Medicofit je obiskala 35-letna Nina, frizerka, ki se je zadnjih 5 mesecev soočala z bolečinami v levem ramenu. Bolečine so se sprva pojavljale ob koncu delovnega dne, nato pa tudi že v jutranjih urah kot tudi zvečer. Pred obiskom diagnostične fizioterapije je zaradi nevzdržnih bolečin že prejela eno protibolečinsko injekcijo, ki pa ni imela trajnega učinka.
Ob kliničnem pregledu je bila ugotovljena bolečinsko omejena gibljivost ramenskega sklepa, razdraženost subakromialnega prostora, opazni pa so bili tudi kompenzacijski vzorci gibanja. Ob izvedbi giba abdukcije se je pojavil značilni bolečinski lok gibanja. Testiranje mišične moči je bilo za gospo nekoliko neprijetno, razkrilo pa je znatno zmanjšano moč ključnih mišičnih skupin ramena.
Na podlagi klinične slike in resnosti simptomov je bilo predlagano celostno 12-tedensko fizioterapevtsko zdravljenje. Cilj uvodne faze zdravljenja je bil zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti. V ta namen so se izvajale specialne manualne tehnike v kombinaciji s Sixtus ultrazvočno krioterapijo, udarnimi valovi in Summus lasersko terapijo.
Ob izboljšanju klinične slike se je pozornost usmerila v ciljno usmerjeno vadbeno terapijo za aktivacijo stabilizatorjev lopatice in izboljšanje medmišične koordinacije. Med terapijami se je funkcionalno stanje konstantno izboljševalo.
Ob zaključku zdravljenja je Nina poročala o odsotnosti bolečin, končna ocena stanja pa je razkrila popolno povrnitev gibljivosti in občutno izboljšanje mišične moči. Gospa se je lahko nemoteno in predvsem brez bolečin vrnila k izvajanju delovnih aktivnosti.
Strokovnjaki fizioterapije na kliniki Medicofit so specializirani za celostno obravnavo burzitisa. Pri svojem delu uporabljajo napredne fizioterapevtske tehnike, izvajajo pa tudi specializirane teste za potrditev burzitisa na specifičnih mestih bolečine, kot so rama, komolec, koleno, kolk ali peta.
Na začetku zdravljenja svetujejo počitek, prilagoditev dejavnosti in protibolečinsko terapijo. Pri obravnavi uporabljajo terapijo z ultrazvokom, elektroterapijo HiTop, terapijo TECAR, Summus visokoenergijski laser in diamagnetoterapijo PERISO, ki pomagajo zmanjšati bolečino in vnetje.
Poleg fizioterapevtskih pristopov svetujejo tudi izvajanje kinezioterapevtskih vaj, ki izboljšujejo delovanje sklepov. Vaje vključujejo raztezanje, krepitev in spremembo gibalnih vzorcev. Pri burzitisu stopal strokovnjaki svetujejo tudi prilagojeno obutev ali ortopedske vložke za dodatno podporo stopalnega loka.
Športna poškodba ali posledica staranja? Medicofit ponuja strokovno obravnavo za vse vrste burzitisa. Naročite se na celostno zdravljenje v kliniki Medicofit.
Naročnik oglasne vsebine je Medicofit